Študij ga je usposobil za delo v tiskovnem uradu romunskega pravoslavnega patriarhata. Med njegove najlepše izkušnje sodi poročanje o obisku papeža Frančiška v Romuniji leta 2019. "Zahvaljujoč orodjem, ki sem jih pridobil pri študiju komunikacije na Svetem križu, sem lahko postal boljši komunikator in tiskovni predstavnik," pravi pater Bogdan.
V domovini je tudi doktoriral iz teologije in se specializiral za katehetiko in homiletiko. "Svojo komunikacijsko dejavnost sem usmeril v okrepitev dialog med Cerkvijo in kulturoCerkev je ustvarjalka resničnih kulturnih vrednot. To je zelo pomembno v državi, kot je Romunija, kjer se še vedno soočamo s težavami, ki jih je povzročila dolgoletna komunistična diktatura," pravi.
Bogdan Teleanu je v svoji državi dobro znan po svojem evangelizacijskem in pastoralnem delu, zlasti v zadnjem letu pandemije. Je poročen in ima tri otroke. V pravoslavni Cerkvi so lahko po poroki posvečeni v duhovništvo, čeprav ne morejo postati škofje.
Deset let po padcu komunističnega režima zaznamuje leto 1999 zelo poseben čas v zgodovini Romunije.
Gre za prvo potovanje katoliškega papeža v našo državo, v kateri prevladujejo pravoslavni: sveti Janez Pavel II. Bilo je 9. maja 1999 - zgodovinski datum! Še vedno se spominjam - ker sem takrat že delal v tiskovnem uradu pravoslavnega patriarhata -, ko so v parku Podul Izvor v Bukarešti ob koncu evharističnega slavja, ki ga je vodil papež v prisotnosti patriarha Teoktista, katoličani in pravoslavni vzkliknili nepričakovan vzklik: "Združite se! Združite se! kar v našem jeziku pomeni "Enotnost, enotnost". Te podobe so ostale v spominu vseh Romunov. In prav med prvim obiskom Janeza Pavla II. sem bil obveščen o Fakulteti za komunikologijo na Papeški univerzi Svetega križa.
In kakšna je izkušnja biti pravoslavni duhovnik na papeški univerzi v Rimu?
Ko govorim o tej bogati izkušnji, vedno ponavljam, kar pravijo cerkveni očetje: "Ni daljše poti, kot je pot med umom in srcem". In biti pravoslavec na papeški univerzi je bila zame še posebej povezava med umom in srcem. Premagal sem težave jezika in potovanja v Romunija biti z družino. Zahvaljujem se dobrotnikom, ki so mi omogočili študij v Rimu. Njihov prispevek je temeljnega pomena.
Kaj po vašem mnenju pomeni biti komunikator?
Zame, ki sem veren, je to predvsem dejanje očiščenja, tj. da se tvoji občutki ujemajo s tem, kar sporočaš. Ignorirati svoje notranje težave, ne očistiti svoje vesti, pomeni sporočati laž! Mehanizem posredovanja vere je v tem "procesu vesti", ki pomeni pogledati vase in najti nekaj, kar nas razsvetljuje, naš raison d'être: dobroto in svetost, materializirano v Kristusovem obličju.
Smo "žice", ki povezujejo različne institucije in ljudi. Če ne skrbimo za te "žice", tj. če se trudimo imeti brezgrešno moralno vest, je zelo težko posredovati resničnost o Cerkvi ali družinskih, poklicnih in osebnih potrebah ljudi. Zato je najprej in predvsem potrebna skladnost med mišljenjem in izražanjem.
Bogdan Teleanu je v svoji državi dobro znan po svojem evangelizacijskem in pastoralnem delu, zlasti v zadnjem letu pandemije. Je poročen in ima tri otroke. V pravoslavni Cerkvi so lahko po poroki posvečeni v duhovništvo, čeprav ne morejo postati škofje.
Ena od težav v njegovi državi je izseljevanje, "saj je v tujini veliko Romunov. Romunska pravoslavna cerkev si zelo prizadeva podpirati družine tistih, ki so se izselili, zlasti skrbi za otroke, ki so ostali sami v državi, ker so njihove matere in očetje prisiljeni oditi na delo v tujino, da bi domov pošiljali denar," pravi.
V Romuniji te otroke imenujejo "bele sirote". Po ocenah je od 5 milijonov romunskih otrok 750 000 otrok bolj ali manj nasilno prizadetih zaradi odhoda staršev. Od tega jih je 350 000 ostalo brez enega od staršev, 126 000 pa brez obeh staršev. Več kot 400.000 otrok pa je v določenem obdobju svojega življenja izkusilo obliko osamljenosti.
Ko govorimo o mišljenju in izražanju, kako ste kot otrok doživljali komunistični režim?
Prizadevam si, da bi ohranil ta bistveni spomin na vse, kar se mi je osebno zgodilo. Prepričan sem, da je na zgodovinski ravni bistvenega pomena ohraniti "veliki rešilni spomin", ki predstavlja duhovnost romunskega naroda.
Že kot otrok sem bil, tako kot mnogi v moji vasi, kristjan ... Vendar so vsi živeli v strahu, celo starši so nam svetovali, naj ne govorimo o tem, kar smo slišali po radiu, o Evropi, o svobodi, o molitvi, o naši veri. Vendar se s tem strahom nisem mogel sprijazniti, celo v šoli sem nasprotoval komunističnemu režimu. Nekoč nas je na primer učitelj zgodovine v gimnaziji vprašal otroke, ali hodimo v cerkev. Vsi smo šli, vendar si nihče ni upal spregovoriti, saj smo vedeli, kaj je učiteljev pravi namen. No, v srcu sem začutil upor, vstal sem in mu rekel: "Jaz vedno hodim v cerkev! No, bil je presenečen in me vprašal, zakaj verjamem v Boga. Odgovoril sem: "Vesolje mora imeti konec in verjamem, da je konec vesolja v božjih rokah." Njegova reakcija je bila dobra, saj mi je rekel, da sem zelo pogumen fant!
Kaj je od tega obdobja ostalo danes?
Pomanjkanje vrednot na splošno... ter revščina in neenakost. Težave, ki jih je povzročil ateistični politični režim, kot je bil komunistični sistem, za krščanski svet niso bile nove, saj je imel komunistični pogled na stvarnost veliko skupnega s heretičnim dualističnim manihejskim pogledom: tudi komunizem je namreč delil svet na dve popolnoma ločeni in nasprotni področji, na dobro in zlo.
Vendar pa je krščanstvo sposobno predlagati srednjo pot, ki omogoča dialog ne le med kristjani, ampak tudi med krščanstvom in posvetnim svetom. Vendar je danes bolj kot se na splošno misli, da je potrebno "nova evangelizacija"Nova kultura", tudi zato, da bi se odzvala na nove probleme, na nove težave, ki naj ne bi bile posledica komunistične diktature.
Kaj mislite?
Spomnim se na besede papeža Janeza Pavla II.: "Vi, ki ste se osvobodili nočne more komunistične diktature, se ne pustite preslepiti lažnim in nevarnim sanjam potrošništva. Tudi te ubijajo prihodnost. Jezus vas spodbuja, da sanjarite o novi Romuniji, deželi, kjer se Vzhod in Zahod lahko bratsko srečata. Ta Romunija je v vaših rokah. Gradite jo skupaj in pogumno. Gospod vam jo zaupa. Takrat še nismo vedeli, kakšne so težave potrošništva in materialistične družbe ... Danes jih vidimo.
Težava so tudi migracije.
Če smo nekoč živeli v državi, ki je bila skoraj izolirana od zunanjega sveta, nas danes boli priseljevanje, predvsem pa izseljevanje, saj je v tujini veliko Romunov. Romunska pravoslavna cerkev si zelo prizadeva podpirati družine tistih, ki so se izselili, zlasti skrbi za otroke, ki so ostali sami v državi, ker so njihove matere in očetje prisiljeni oditi na delo v tujino, da bi domov pošiljali denar.
Za te otroci v Romuniji se imenujejo "bele sirote". Po ocenah je od 5 milijonov romunskih otrok 750.000 bolj ali manj nasilno prizadetih zaradi odhoda staršev. Od tega jih je 350 000 ostalo brez enega od staršev, 126 000 pa brez obeh staršev. Več kot 400.000 otrok pa je v določenem obdobju svojega življenja izkusilo obliko osamljenosti.
...In vem, da ste zelo vpeti v to vrsto skrbi za eksistencialna obrobja, kot jih imenuje naš papež Frančišek.
Da, tako je, zlasti od lanskega leta, ko sem moral zapustiti službo v tiskovnem uradu romunskega pravoslavnega patriarhata, saj sem bil imenovan za župnika v cerkvi svetega Panteleimona v središču Bukarešte. Nekdanji župnik je zbolel in umrl za COVID. In ker sem bil tudi oče družine, sem se moral odpovedati nekaterim odgovornostim, da bi lahko opravljal dejavnosti župnije, ki je v resnici zelo težka stvarnost, ne toliko zaradi ljudi, ampak zaradi dela, ki ga je treba še opraviti, zaradi delovnih pogojev in potreb župljanov.
P. Bogdan Teleanu je močno vpet v pastoralno dejavnost na eksistenčnem obrobju svojega mesta. Lani je moral zapustiti službo v tiskovnem uradu romunskega pravoslavnega patriarhata, potem ko je bil imenovan za župnika v cerkvi svetega Panteleimona v središču Bukarešte.
"Nekdanji župnik je umrl zaradi COVID-a. In ker sem tudi sam oče, sem se moral odpovedati nekaterim odgovornostim, da bi lahko opravljal dejavnosti župnije, ki je v resnici zelo težka, ne toliko zaradi ljudi, ampak zaradi dela, ki ga je treba še opraviti, zaradi delovnih pogojev in potreb faranov," pojasnjuje.
Študij komuniciranja mu je pomagal ustvariti spletno stran. http://ateneulsfantuluipantelimon.blogspot.com za promocijo gledaliških predstav (katerih je scenarist in avtor). "Pri svojih dejavnostih si prizadevamo ponovno odkriti našo umetniško, zgodovinsko, kulturno in glasbeno dediščino ... Prav tako smo ponovno ustanovili star časopis, ki je bil v času komunizma zaprt, in z ženo, ki dela za televizijo Eparchy, smo posneli dokumentarni film o tem, kako smo po naključju odkrili obstoj tega časopisa in kako smo si prizadevali za njegovo ponovno tiskanje.
Pastoralni problemi so raznoliki in zapleteni. Vendar je zlasti meni zelo koristilo usposabljanje, ki sem ga prejel pri študiju komunikacije, saj sem ustvaril spletno stran http://ateneulsfantuluipantelimon.blogspot.com za promocijo programa Ateneo di San Pantelimon, ki sem ga začel izvajati. Prirejamo gledališke predstave (katerih scenarist in avtor sem) za vse, ki želijo sodelovati: ljudi iz župnije, otroke, migrante itd. Z našimi dejavnostmi skušamo ponovno odkriti našo umetniško, zgodovinsko, kulturno, glasbeno dediščino ... Prav tako smo ponovno ustanovili star časopis, ki je bil v času komunizma zaprt, in z ženo, ki dela za televizijo Eparhija, smo posneli dokumentarni film o tem, kako smo po naključju odkrili obstoj tega časopisa in kako smo si prizadevali za njegovo ponovno tiskanje.
Kakšno je trenutno stanje na poti k edinosti med katoličani in pravoslavnimi?
Napredek se nadaljuje ... Že leta 2002 je patriarh Teoktist ponovno obiskal Janeza Pavla II. v Rimu in ob tej priložnosti sta verska voditelja podpisala skupno izjavo, v kateri sta potrdila zavezo, da bosta "molila in si prizadevala za popolno vidno edinost" med vsemi Kristusovimi učenci. Naš namen in naša goreča želja je polno občestvo, ki ni absorpcija, ampak občestvo v resnici in ljubezni. To je nepovratna pot, ki nima alternativ: to je pot Cerkve.
Drugi ključni trenutek je bil obisk papeža Frančiška leta 2019, ki nas je spomnil, da moramo biti v tem trenutku vsi, romunski katoličani in romunski pravoslavni, pogumni. Svet pestijo številni dramatični problemi. Vsi smo poklicani, da si prizadevamo za enotnost celotnega človeškega rodu, za solidarnost, za mir in se vedno spominjamo teh čudovitih besed Janeza Pavla II: "Ne bojte se". Verjamem, da to sporočilo še danes ostaja temelj edinosti in naše poti, da bi kristjani prinašali sadove miru in solidarnosti v naši državi in po vsem svetu.
In v tem smislu je vloga komunikacije z vero zelo pomembna...
Seveda! Mediji imajo lahko pomembno vlogo, saj so sredstvo pritiska, ki lahko prispeva k družbenopolitičnim, kulturnim, vrednostnim in celo podnebnim spremembam v državi in svetu. Vedno pravim, da ne moremo biti kot Jurij Gagarin: oditi v nebesa in se vrniti, ne da bi si želeli srečati Boga prav v teh nebesih. Nasprotno, mi, krščanski komunikatorji, moramo še naprej raziskovati stvarnost, študirati, uporabljati vsa sredstva, ki so nam na voljo, da bi se gibali v našem prostoru, v naših nebesih, ki so človeški um, nujno prežet z odrešujočim spominom na Boga, ki živi v njem in v katerem moramo živeti skupaj.
Najlepša hvala, oče Bogdan. Razveseljivo je vedeti, da je s formacijo v Fakulteta za komunikacije Univerze Svetega križaPoslanstvo Cerkve, ki ni katoliška, a je sestrska po veri in poslanstvu, je bilo podprto.
Sledite naše intervjuje med nekdanjimi in sedanjimi študenti, Fakultete za družbene in institucionalne komunikacije Papeške univerze Svetega križa ob 25. obletnici njene ustanovitve.
Gerardo Ferrara
Diplomirala iz zgodovine in političnih ved, specializirala se je za Bližnji vzhod.
Odgovoren za študentsko telo
Univerza Svetega križa v Rimu
