Radostne skrivnosti svetega rožnega venca

Radostne skrivnosti obravnavajo Jezusovo utelešenje in otroštvo. Prav tako so molili. Svetlobne skrivnosti Kristusovega javnega življenja, Žalostne skrivnosti o trpljenju našega Gospoda in Veličastne skrivnosti dogodkov po vstajenju.

"Molitev svetega rožnega venca s premišljevanjem skrivnosti, ponavljanjem Oče naš in Zdrava Marija, slavljenjem Svete Trojice in nenehnim klicanjem Božje Matere,
je nenehno dejanje vere, upanja in ljubezni, čaščenja in pokore."
Josemaría Escrivá de Balaguer,

V prvi od veselih skrivnosti se spominjamo utelešenja

V prvi od veselih skrivnosti se spominjamo oznanjenja Devici Mariji in utelešenja Besede.

• Luka 1,26-27: "V šestem mesecu je bil angel Gabriel poslan od Boga v galilejsko mesto, imenovano Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidovega rodu; devici pa je bilo ime Marija."
  Angel jo pozdravi: "Veselite se, polni milosti: Gospod je s teboj."

Marija, ikona poslušne vere

Benedikt XVI. pravi: "V angelovem pozdravu Devici Mariji najde v njej držo zaupanja tudi v težkih trenutkih. Sposobnost obravnavanja dogodkov v luči luč verePonižnost, ki zna poslušati Boga in se mu predano odzvati.

Na ta način, je poudaril papež, se potrjuje Marijin razlog za veselje: "Veselje prihaja iz milosti, to je iz občestva z Bogom, iz življenjske povezanosti z njim, iz tega, da smo Božje bivališče. Sveti Duhv celoti oblikuje Božje delovanje".

Marija se s popolnim zaupanjem prepusti besedi, ki ji jo je oznanil Božji poslanec, in postane zgled in mati vseh vernikov. Vera je torej zaupanje, vendar pomeni tudi določeno stopnjo nejasnosti. Marija se popolnoma odpre Bogu, uspe ji sprejeti Božjo voljo, četudi je skrivnostna, četudi se pogosto ne ujema z njeno lastno voljo in je meč, ki prebada dušo."

Benedikt XVI. poudarja, "Marija vstopi v intimen dialog z Božjo besedo, ki mu je bila oznanjena; ne razmišlja o njej površno, ampak se ustavi in ji dovoli, da prodre v njegov um in srce, da bi razumel, kaj Gospod želi od nje, pomen oznanila."

Pri drugi od veselih skrivnosti se spominjamo Marijinega obiska njene sestrične svete Elizabete.

• Luka 1,39-42 Tiste dni se je Marija odpravila in pohitela v hribovje v judovsko mesto, vstopila v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta slišala Marijin pozdrav, je otrok v njenem telesu poskočil od veselja in Elizabeto je napolnil Sveti Duh; zavpila je z močnim glasom in rekla: "Blagor ti med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa" (Lk 1,39-44).

Marija, zgled ljubezni in ponižnosti

Ponižnost Devica MarijaBernard pravi, da je temelj in varuh vseh kreposti. In prav je tako, kajti brez ponižnosti v duši ni mogoča nobena krepost.

Vse vrline izginejo, če izgine ponižnost. Ravno nasprotno, je dejal sveti Frančišek Saleški, Bog je takšen prijatelj ponižnosti, da takoj pride tja, kjer jo vidi.

Pri tretji od veselih skrivnosti se spominjamo rojstva Božjega Sina v Betlehemu.

• Luka 2, 1-7: Zgodilo se je, da je tistega dne cesar Avgust izdal ukaz, da je treba popisati ves svet. Prvi popis je potekal, ko je bil Kvirinij guverner Sirije.
  In šli so se vpisati vsak v svoje mesto. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in družine, da bi se pogovarjal z Marijo, svojo ženo, ki je bila noseča.
  Ko so bili tam, so se dopolnili dnevi njenega poroda, rodila je svojega prvorojenca, ga zavila v plenice in položila v jasli, ker v gostilni niso imeli prostora. Jezus se je rodil v skromnem hlevu v revni družini.
• Katekizem katoliške Cerkve, 525: Ti preprosti pastirji so prve priče tega dogodka. V tej revščini se kaže nebeška slava.

Marija v služenju drugim

Enak odnos je viden tudi v družbi Virgin Devica Marija po pastirskem bogoslužju: "Vse to je ohranil in premišljeval v svojem srcu".

"Gre za globoko ponižnost Marijine poslušne vere, ki sprejema tudi tisto, česar ne razume v zvezi z Božjim delom, in dopušča Bogu, da odpre njen um in srce. Zato lahko Elizabeta reče: "Blagor ji, ki je verovala v izpolnitev Gospodove besede." (Lk 1, 45)zato se bo tako imenoval še nekaj generacij.

Vera nam torej pravi, da nemočna moč tega otroka na koncu premaga govorice svetovnih sil."

Pri četrti od veselih skrivnosti se spominjamo Jezusovega darovanja in Marijinega očiščenja.

Pri četrti od veselih skrivnosti se spominjamo daritve v templju

• Luka 2, 21-24: Ko se je izpolnilo osem dni za njegovo obrezovanje, so mu dali ime Jezus, kakor ga je angel imenoval, preden je bil spočet v maternici.
  Ko so se izpolnili dnevi očiščevanja po Mojzesovi postavi, so Jezusa prinesli v Jeruzalem, da bi ga predstavili Gospodu, kakor je zapisano v Gospodovi postavi: Vsak prvorojenec moškega spola naj bo posvečen Gospodu. in ponuditi v žrtvovanje upar golobov ali dva mlada golobav skladu s tem, kar je zapisano v Gospodovi zakonodaji".
• Katekizem katoliške Cerkve, 527: Jezusovo obrezovanje osmi dan po rojstvu je znamenje njegove vključitve med Abrahamove potomce, med ljudstvo zaveze, njegove pokorščine Zakonu.

Čistilec Mary

Marija se ne zdi več nečista. Ne gre v tempelj, da bi se očistila, ampak da bi sodelovala na odrešilnem potovanju Jezus. Marija se pojavi kot Jezusova sodelavka, ki z njim deli pot v službi Božjega ljudstva. Ona ni nečista ženska, ampak očiščevalka.

Pri peti od veselih skrivnosti se spominjamo izgubljenega in najdenega otroka v templju.

• Luka 2,41-47: "Njegovi starši so vsako leto hodili v Jeruzalem na praznik pashe. Ko je bil star dvanajst let, so šli kot običajno na praznik, in ko so se vrnili, je otrok Jezus ostal v Jeruzalemu, njegovi starši pa tega niso vedeli.
  Po treh dneh so ga našli v templju, kako je sedel med učitelji, jih poslušal in spraševal; vsi, ki so ga poslušali, so se čudili njegovi bistrosti in njegovim odgovorom.
• Katekizem katoliške Cerkve, 534: "Najdba Jezusa v templju je edini dogodek, ki prekine molk evangelijev o skritih Jezusovih letih. Jezus daje vpogled v skrivnost svoje popolne posvetitve poslanstvu, ki izhaja iz njegovega božanskega sorodstva: "Ali niste vedeli, da se ukvarjam s svojim Očetom?

Marija posluša, prav tako v temi.

Benedikt XVI. poudarja, da Marijina vera živi iz veselja ob oznanjenju, vendar gre skozi meglo križanje njegovega Sina, da bi dosegli svetlobo vstajenja.

Zato se pot naše vere ne razlikuje bistveno od Marijine: "Najdemo trenutke svetlobe, a tudi dele, kjer se zdi, da je Bog odsoten."

Rešitev je jasna: "Bolj ko se odpremo Bogu, sprejmemo dar vere, mu popolnoma zaupamo, kot je to storila Marija, bolj nam On s svojo navzočnostjo omogoča, da vse življenjske situacije živimo v miru in v gotovosti njegove zvestobe in ljubezen".

Ko po treh dneh iskanja najdejo Otroka v templju, jim skrivnostno odgovori: "Zakaj ste me iskali, ali niste vedeli, da moram biti pri svojem Očetu?

Tako ugotavlja papež, "Marija mora obnoviti globoko vero, s katero je ob oznanjenju rekla 'da'; sprejeti mora, da prednost pripada resničnemu in pravemu Očetu; vedeti mora, kako osvoboditi Sina, ki ga je rodila, da sledi svoji volji; vedeti mora, kako pustiti Sinu, ki ga je rodila, da svobodno sledi svoji volji. misija".