Fundacija CARF

12 avgust, 22

Strokovni članki

Marijino vnebovzetje

15. avgusta praznujemo, da je Kristus vzel svojo Mater v nebesa. Ponujamo spominsko homilijo Benedikta XVI. o Marijinem vnebovzetju in našem običajnem življenju.

Marijino vnebovzetje je resničnost, ki se dotika tudi nas, saj nam na svetel način kaže našo usodo, usodo človeštva in zgodovine. V Mariji kontempliramo resničnost slave, h kateri je poklican vsak izmed nas in celotna Cerkev.

"Praznik Marijinega vnebovzetja je dan veselja. Bog je zmagal. Zmagala je ljubezen. Življenje je zmagalo."

Vnebovzetje: "Nebesa imajo srce".

Postalo je jasno, da je ljubezen močnejša od smrti, da ima Bog resnično moč, ki je v dobroti in ljubezni. Marija je bila z dušo in telesom dvignjena v nebesa: V Bogu je prostor tudi za telo. Nebesa za nas niso več zelo oddaljeno in neznano področje. V nebesih imamo mater.

Božja Mati, Mati Božjega Sina, je naša mati. To je povedal sam. Ko je rekel učencu in vsem nam: "Glejte, vaša mati!", jo je naredil za našo mater.

Nebo je odprto in ima srce. V evangeliju poslušamo Magnificat, to veliko poezijo, ki je prišla iz Marijinih ust ali bolje rečeno iz Marijinega srca.po navdihu Sveti Duh. V tej čudoviti himni se zrcali celotna Marijina duša, celotna osebnost. Lahko rečemo, da je ta himna Marijin portret, prava ikona, v kateri jo lahko vidimo takšno, kot je. Rad bi izpostavil le dve točki te velike himne.

Magnificat, zahvalna pesem

Začne se z besedo Magnificat: moja duša "poveličuje" Gospoda, tj. oznanja, da je Gospod velik.Marija želi, da bi bil Bog velik v svetu, da bi bil velik v njenem življenju, da bi bil prisoten v vseh nas. Ne boji se. Ve, da če je Bog velik, smo veliki tudi mi. Ona ne zatira našega življenja, ampak ga dvigne in ga naredi velikega: prav takrat postane veliko z Božjim sijajem.

Dejstvo, da so naši prvi starši mislili drugače, je bistvo izvirnega greha. Bali so se, da bi jim Bog, če bi bil prevelik, nekaj vzel iz življenja. Mislili so, da morajo Boga potisniti na stran, da bi imeli prostor zase. To je bila tudi velika skušnjava moderne dobe, zadnjih treh ali štirih stoletij.

Prav to potrjujejo izkušnje našega časa. Človek je velik le, če je velik Bog. Z Marijo moramo začeti razumeti, da je tako.. Ne smemo se odvrniti od Boga, ampak moramo poskrbeti, da bo Bog prisoten, da bo v našem življenju velik; potem bomo tudi mi božanski: imeli bomo ves sijaj božanskega dostojanstva. Uporabimo to v svojem življenju. Pomembno je, da je Bog velik med nami, v javnem in zasebnem življenju.

Poveličujmo Boga v javnem in zasebnem življenju. To pomeni, da vsak dan v svojem življenju naredimo prostor za Boga, začnemo zjutraj z molitvijo, nato pa Bogu namenimo čas in nedeljo.

Drugi razmislek. Ta Marijina poezija, Magnificat, je popolnoma izvirna, vendar je hkrati "stkana" iz "niti" Stare zaveze, iz Božje besede. Marija se je, tako rekoč, "udomačila" v Božja beseda, živel po Božji besedi in jo razumel.

Govorila je Božje besede in njene misli so bile Božje misli. Razsvetljevala jo je božanska svetloba in prejela je tudi notranjo svetlobo modrosti. Zato je izžarevala ljubezen in dobroto. Marija je živela po Božji besedi; bila je prežeta z Božjo besedo. Bila je potopljena v Božjo besedo, tako dobro je poznala Božjo besedo.

Kdor misli z Bogom, dobro misli, kdor govori z Bogom, dobro govori, ima veljavna merila presoje za vse stvari na svetu, postane moder, preudaren in hkrati dober, postane tudi močan in pogumen, z Božjo močjo se upira zlu in spodbuja dobro v svetu.

Vedno pogosteje so mislili in govorili: "Ta Bog nam ne pušča svobode, z vsemi svojimi zapovedmi omejuje naš življenjski prostor. Zato mora Bog izginiti; želimo biti samostojni, neodvisni. Brez tega Boga bomo bogovi in bomo delali, kar se nam zljubi."

Benedikt XVI, Homilija 10. avgusta 2012.

Marija Kraljica nebes in zemlje

Tako nam Marija govori, nas nagovarja, nas vabi, da spoznamo Božjo besedo, da ljubimo Božjo besedo, da živimo z Božjo besedo, da mislimo z Božjo besedo. To lahko storimo na različne načine: z branjem Svetega pisma, predvsem z udeležbo pri Katoliška mašaSveta Cerkev nam med letom odpre celotno knjigo Svetega pisma. Odpre ga našemu življenju in ga naredi navzočega v našem življenju.

Mislim pa tudi na Kompendij Katekizma katoliške Cerkve, v katerem je Božja beseda uporabljena v našem življenju, razlaga resničnost našega življenja, nam pomaga vstopiti v veliki "tempelj" Božje besede, se jo naučiti ljubiti in se z njo prepojiti kot Marija. Na ta način postane življenje svetlo in dobimo merilo za presojo, prejmemo dobroto in hkrati moč.

Devica Marija je bila z vnebovzetjem z dušo in telesom povzdignjena v nebeško slavo in je z Bogom kraljica nebes in zemlje. Ali je tako oddaljena od nas? Nasprotno. Prav zato, ker je z Bogom in v Bogu, je zelo blizu vsakemu od nas. Ko je bila na Zemlji, si je lahko bila blizu le z nekaj ljudmi. S tem ko je v Bogu, ki nam je blizu, še več, ki je "znotraj" vseh nas, je Marija udeležena pri tem bližina Bogu.

Ker je v Bogu in z Bogom, je Marija blizu vsakemu od nas, pozna naša srca, sliši naše molitve in nam pomaga s svojo materinsko dobroto. Dana nam je bila kot "mati" - tako je rekel Gospod - na katero se lahko obrnemo v vsakem trenutku. Vedno nam prisluhne, vedno nam je blizu; in ker je Sinova mati, je deležna Sinove moči, njegove dobrote.

Vse svoje življenje lahko vedno zaupamo v roke te Matere, ki je vedno blizu vsakemu od nas. Na ta praznik se Gospodu zahvalimo za dar te Matere in prosimo Marijo, naj nam vsak dan pomaga najti pravo pot. Amen.

Francisco Varo Pineda
direktor raziskovalnega oddelka na Teološki fakulteti Univerze v Navarri.
Profesor Svetega pisma.

Odlomki iz homilije, ki jo je Benedikt XVI. imel 15. avgusta 2005 v Castelgandolfu (Italija).

Delite Božji nasmeh na zemlji.

Vašo donacijo dodelimo določenemu škofijskemu duhovniku, semeniščniku ali redovniku, tako da lahko poznate njegovo zgodbo in molite zanj po imenu in priimku.
DONIRAJTE ZDAJ
DONIRAJTE ZDAJ