Ndangi William Raphael Kamunde je semeniščnik v škofiji Tombura-Yambio v Južnem Sudanu.
"V moji župniji sta dva duhovnika in 15 semeniščnikov.
Zelo mi je všeč naša katedrala, ki ima veliko stavbo za čaščenje Gospoda in majhno svetišče, v katerem leži truplo škofa Gasija Abangiteja, zelo priljubljen kraj za vernike iz vse regije. Ker imamo plemena različnih jezikov, imamo tudi maše v teh jezikih: angleščini, arabščini in zandejščini, ki je lokalni jezik. V celotni škofiji imamo okoli 37 duhovnikov, nekateri med njimi so misijonarji.
V Cerkvi v naši državi je potrebnih veliko stvari, npr. gradnja materialnih cerkva, infrastruktura, tj. prostori za obhajanje maš, za srečanja mladih, verniki, pastoralne animacijske skupine, kateheza itd.
Poleg tega je potrebno dobro usposabljanje za izvajanje vseh dejavnosti, zlasti za usposabljanje mladih, kako resno jemati izobraževanje, kako se zaščititi pred virusom HIV in drugimi za nas v Afriki zelo resnimi spolnimi boleznimi, pa tudi za izvajanje njihove ustvarjalnosti in podporo v včasih pomanjkljivem izobraževalnem sistemu.
Vedno mislim, da Jezusovi učenci niso nikoli pričakovali, da bodo sledili Bogu, vendar jih je poklical Gospod Jezus in tako se je izkazalo, da jih je poklical Bog sam. Svojo poklicanost sem začel čutiti, ko sem bil v šestem razredu kot ministrant, kar sem počel približno tri leta. Nato so me poslali v nižje semenišče, kjer sem preživel štiri leta, od tam pa sem bil eno leto poslan v propedevtično formacijo.
"Moj poklic so zagotovo spodbudili župnijski animatorji, duhovniki in način obnašanja semeniščnikov, zato sem jim želel biti podoben, predvsem pa zato, ker sem spoznal, da je Jezus, Božji Sin in Bog v mesu, umrl za moje grehe. Zato sem si rekel: zakaj ne bi dal tudi svojega življenja za rešitev njegovega ljudstva, da bodo lahko videli njegovo kraljestvo," pripoveduje.
Zelo sem vesel, da se usposabljam v Rimu, saj mi daje upanje, da se bom lahko srečal z različnimi pogledi na evangelizacijo in vpliv, ki ga ima lahko kristjan v svojem okolju. Prav tako mi študij tukaj odpira um, da bi resnično razumel, kaj pomeni biti duhovnik, pa tudi dialog z različnimi ljudmi, spoznavanje novih stvari, novo življenje v novem okolju in študij skupaj s fanti, ki prihajajo z vsega sveta.
Mislim, da bi bilo dobro, če bi več ljudi, več semeniščnikov v moji škofiji in v moji državi imelo enako izkušnjo, kot sem jo imel jaz.
Predvsem pa se moram naučiti novega jezika, tudi v molitvi z drugimi, kar me navdaja z mislijo na univerzalnost Cerkve."
