V duhovnika je bil posvečen leta 2011, pred prihodom v Španijo pa je bil župnijski vikar, župnik, vodja škofijske komisije za pastoralo otrok, kaplan Marijine legije, duhovnik... Julija 2022 je na prošnjo svojega škofa prišel v Pamplona da bi poglobili svoje študije iz moralne teologije na Univerzi v Navarri.
17. februarja 2023 se je njegovo življenje za vedno spremenilo. Na kliniko San Miguel v Pamploni so ga sprejeli zaradi akutnih bolečin. Zdravniki so odkrili resne težave z jetri, zato so ga napotili na Clínica Universidad de Navarra (CUN). Po mnenju zdravnikov so njegova jetra prenehala delovati zaradi virusa hepatitisa B.
El domingo 26 de febrero fue uno de los días en que su sufrimiento fue terrible. Un amigo suyo, el padre Fred, bautizó ese día como «el domingo negro del padre Renel». «Hubo días en que me quedaba inconsciente, no tenía control sobre mis palabras y acciones. Sufrí mucho, pero pude superar mi sufrimiento. Sentí que Dios estaba realmente conmigo».
El 27 de febrero, los médicos llegaron a la conclusión de que no había otra alternativa que trasplantarle un nuevo hígado. Si no, con total probabilidad, moriría. Gracias a Dios, encontraron un nuevo hígado y ese mismo día, a las 10 de la noche, le operaron. Para nuestro sacerdote haitiano, fue uno de los varios ejemplos del cuidado providencial que Dios tiene con él.
Al trasplante le siguieron varias complicaciones: un hematoma subcapsular, neumonía, leve rechazo del hígado y diabetes por tratamiento esteroide, entre otras. «Durante los 36 días que pasé en los hospitales sufrí mucho. Pero también, aprendí mucho». Estar en España en el momento de la enfermedad le salvó, le dio la oportunidad de una operación casi imposible en otros países. Actualmente, sigue con tratamientos médicos, pero se encuentra mejor.
Prepričan je, da Bog od njega kot duhovnika nekaj pričakuje. Pravzaprav ni prvič, da se je znašel na robu smrt: siendo bebé una insuficiencia que casi le cuesta la vida; y en 2010 sufrió el gran terremoto de Haití que mató a casi 300.000 personas. Como en las anteriores ocasiones, está convencido que esta vez Dios le salvó para una misión. «Creo que quiere que sea un testigo de upanje". Spozna, da je duhovno dozorel. Vsakodnevni obiski njegovih spremljevalcev, molitve mnogih in zdravstveni delavci, ki so ga obravnavali z neizmerno ljubeznijo, so mu pomagali, da je bil močan.
Za tako velik dar se zahvaljuje Bogu in vsem, ki so mu rešili življenje: zdravstvenemu osebju, fundaciji CARF, ki je krila stroške operacije v sodelovanje predavateljem in študentom Fakultete za cerkvene vede UNAV, bratom-prijateljem iz Los Tilos, haitijskim bratom in sestram, ki študirajo na univerzi, številnim ljudem in skupinam Whatsapp, ki so molili za njegovo ozdravitev, tistim, ki so ga obiskali, njegovim družina biološki in duhovni: "Hvala!
Pričevanje upanje je gonilna sila njegovega življenja in ena od značilnosti svetega duhovnika. Za vse, ki ga obkrožajo, za starše, ki letos praznujejo 52 let zakona, in za svojih osem bratov in sester, ki so se vsi rodili v Grosse-Roche, soseski v občini Vallières (severovzhodno od Haitija). A družina Katoliški, zelo verni in tesno povezani. Družina s podeželja. Pri 15 letih se je začela zavedati in razmišljati o postane duhovnik. To je bil trenutek molitve med dejavnostjo, ki jo je organiziral pevski zbor njegove domače župnije.
Ima le malo možnosti, da bi se vrnil v svojo deželo, ki je čudovita, zelo privlačna zaradi podnebja, kulture in zgodovine, a v njej je veliko trpljenja. Katastrofe se vrstijo ena za drugo: poplave, cikloni, smrtonosni potresi ...
"Haitijci so zelo pogumni, predvsem pa resignirani. Lahko bi se postavili pokonci, če bi bile naravne nesreče njihov edini problem. Toda največje zlo haitskega ljudstva v zadnjem času je zloba, krutost politikov, skorumpiranih oligarhov, ki državo pahnejo v popoln kaos. Poskrbeli so za kronično politično nestabilnost in ustvarili oborožene tolpe, ki ubijajo, ropajo in destabilizirajo. Država je postala pekel, v katerem je danes za Haitijca edina možnost, da zapusti državo," žalostno pove duhovnik.
"O, Bog, kako naj se ti zahvalim? Za življenje, ki mi ga daješ drugič, oče. Ko pogledam, kje sem bil, si me rešil. Nimam besed, s katerimi bi se ti zahvalil. O Bog, daj mi moč, da bom lahko povedal, kaj si storil zame. Pokaži mi najboljši način, oče, da ti dokažem, da nisem nehvaležen. Ko se spomnim, kako sem izgubil upanje, ko mi rečejo, da moja jetra ne bodo več mogla delovati, spregovoriš, rečeš, da boš branil mojo stvar. Nimam besed, s katerimi bi se ti zahvalil. Ko se spomnim tistega 27. februarja, ko sem bil na poti na operacijo, sem bil žalosten. Ti me tolažiš, daješ mi svojo moč. Nimam besed, s katerimi bi se ti zahvalil. Ko se spomnim, kako izbirate ljudi, ki mi pomagajo, bi rad postal služabnik vseh. Vzemi si moje življenje, naredi me za pričo upanja. Nimam besed, s katerimi bi se ti zahvalil.
Marta Santín. Novinar, specializiran za verske informacije.
