"Molitev svetega rožnega venca s premišljevanjem skrivnosti, ponavljanjem Oče naš in Zdrava Marija, slavljenjem Svete Trojice in nenehnim klicanjem Božje Matere,
je nenehno dejanje vere, upanja in ljubezni, čaščenja in pokore."
Josemaría Escrivá de Balaguer.

V prvi od veselih skrivnosti se spominjamo utelešenja

V prvi od veselih skrivnosti se spominjamo oznanjenja Devici Mariji in utelešenja Besede.

• Luka 1,26-27: "V šestem mesecu je bil angel Gabriel poslan od Boga v galilejsko mesto, imenovano Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidovega rodu; devici pa je bilo ime Marija."
  Angel jo pozdravi: "Veselite se, polni milosti: Gospod je s teboj."

Marija, ikona poslušne vere

Benedikt XVI. pravi: "V angelovem pozdravu Devici Mariji najde v njej držo zaupanja tudi v težkih trenutkih. Sposobnost, da dogodke obravnava v luči vere; ponižnost, ki zna prisluhniti Bogu in se mu predano odzvati.

Na ta način, je poudaril papež, se potrjuje Marijin razlog za veselje: "Veselje izvira iz milosti, to je iz občestva z Bogom, iz življenjske povezanosti z njim, iz tega, da smo bivališče Svetega Duha, ki ga popolnoma oblikuje Božje delovanje."

Marija se s popolnim zaupanjem prepusti besedi, ki ji jo je oznanil Božji poslanec, in postane zgled in mati vseh vernikov. Vera je torej zaupanje, vendar pomeni tudi določeno stopnjo nejasnosti. Marija se popolnoma odpre Bogu, uspe ji sprejeti Božjo voljo, četudi je skrivnostna, četudi se pogosto ne ujema z njeno lastno voljo in je meč, ki prebada dušo".

Benedikt XVI. poudarja, "vstopi v intimen dialog z Božjo besedo, ki mu je bila oznanjena; ne razmišlja o njej površno, ampak se ustavi in ji dovoli, da prodre v njegov um in srce, da bi razumel, kaj Gospod želi od nje, pomen oznanila.

Pri drugi od veselih skrivnosti se spominjamo Marijinega obiska njene sestrične svete Elizabete.

• Luka 1,39-42 Tiste dni se je Marija odpravila in pohitela v hribovje v judovsko mesto, vstopila v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta slišala Marijin pozdrav, je otrok v njenem telesu poskočil od veselja in Elizabeto je napolnil Sveti Duh; zavpila je z močnim glasom in rekla: "Blagor ti med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa" (Lk 1,39-44).

Marija, zgled ljubezni in ponižnosti

Ponižnost Device Marije, pravi sveti Bernard, je temelj in varuh vseh kreposti. In to upravičeno, saj brez ponižnosti v duši ni mogoča nobena krepost.

Vse vrline izginejo, če izgine ponižnost. Ravno nasprotno, je dejal sveti Frančišek Saleški, Bog je takšen prijatelj ponižnosti, da takoj pride tja, kjer jo vidi.

Pri tretji od veselih skrivnosti se spominjamo rojstva Božjega Sina v Betlehemu.

• Luka 2, 1-7: Zgodilo se je, da je tistega dne cesar Avgust izdal ukaz, da je treba popisati ves svet. Prvi popis je potekal, ko je bil Kvirinij guverner Sirije.
  In šli so se vpisati vsak v svoje mesto. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in družine, da bi se pogovarjal z Marijo, svojo ženo, ki je bila noseča.
• Ko so bili tam, so se dopolnili dnevi njenega poroda, rodila je svojega prvorojenca, ga zavila v plenice in položila v jasli, ker v gostilni niso imeli prostora. Jezus se je rodil v skromnem hlevu v revni družini.
• Katekizem katoliške Cerkve, 525: Ti preprosti pastirji so prve priče tega dogodka. V tej revščini se kaže nebeška slava.

Marija v služenju drugim

Enak odnos je viden tudi v družbi Virgin Devica Marija po pastirskem bogoslužju: "Vse to je ohranil in premišljeval v svojem srcu".

"Gre za globoko ponižnost Marijine poslušne vere, ki sprejema tudi tisto, česar ne razume v zvezi z Božjim delom, in dopušča Bogu, da odpre njen um in srce. Zato lahko Elizabeta reče: "Blagor ji, ki je verovala v izpolnitev Gospodove besede." (Lk 1, 45)zato se bo tako imenoval še nekaj generacij.

Vera nam torej pravi, da nemočna moč tega otroka na koncu premaga govorice svetovnih sil."