Sveti Pavel VI. in sveti Josemaría Escrivá

Oktobra 1999 sem imel priložnost pripraviti pozdravne besede za udeležence študijskih dni na temo "...".Sodobni človek v iskanju Boga po besedah papeža Pavla VI."S hvaležnostjo bi se rad spomnil nekaterih pričevanj o Pavlu VI., ki so iz različnih razlogov povezana s to teološko fakulteto. Ob tej priložnosti sem se želel s hvaležnostjo spomniti nekaterih pričevanj o Pavlu VI., ki so iz različnih razlogov povezana s to teološko fakulteto in so zato nam, ki tu delamo, še posebej draga. Danes, dvajset let pozneje, menim, da je kanonizacija s strani papeža Frančiška dober razlog, da se jih ponovno spomnimo.

Pred Pavlom VI: Janez Krstnik Montini

Začnimo s podrobnostjo, ki je sicer zgolj anekdotična, a pomembna, in se nanaša na prve priložnosti, ko je Pavel VI. osebno sprejel profesorja z naše fakultete, čeprav v času teh srečanj, leta 1943, profesor Orlandis - profesor na Univerzi v Murcii in mlad raziskovalec - še ni bil profesor na tej fakulteti, Janez Krstnik Montini pa še ni bil Pavel VI. Ob eni od priložnosti, ko sta se dogovorila za srečanje, je prejšnja avdienca trajala nekoliko dlje kot običajno, zato se je vodja, zadolžen za uvajanje obiskovalcev v pisarno monsinjorja Montinija, čutil dolžnega, da za popestritev čakanja pogovori z Joséjem Orlandisom. Med pogovorom," se spominja profesor Orlandis, "se mu je zaupno razkrilo mnenje, ki ga je imel o Montiniju, in podoba, ki jo je predstavljal njegovim očem, ki so ga bile navajene tako pozorno opazovati. Definicija, izrečena v ljudskem jeziku starega Rimljana, se mi je zdela tako smešna - nadaljuje Orlandis -, da je nisem mogel nikoli pozabiti: "Monsignore è proprio un santo: lavora sempre, quasi non dorme e mangia come un uccelletto!". Ta opredelitev, ki je po svoji obliki nekoliko nenavadna, je vendarle izrazito pričevanje o delovni sposobnosti in naklonjenosti, ki jo je Janez Krstnik Montini vzbujal pri tistih, ki so bili priča njegovemu vsakodnevnemu delu..

Leta pozneje

Na drugem srečanju, 21. januarja 1945, je profesor Orlandis izročil monsinjorju Montiniju izvod knjige Pot, ki jo je dobil v dar. Sveti Josemaría Escrivá de Balaguer ga je pred nekaj dnevi poslal v Rim. Ta knjiga ne bi ostala zapuščena na policah knjižnice, ampak bi imela tudi svojo zgodovino, ki smo jo lahko spoznali mnogo let pozneje.

Na obravnavi

Odobri ga Pavel VI. trideset let pozneje, leta 1975, kmalu po smrti svetega Josemarije, je s svojim naslednikom na čelu Opus Dei govoril o tej knjigi, ki jo je še vedno skrbno hranil. Škof del Portillo se tega pogovora spominja takole: "Pavel VI. mi je z občudovanjem govoril o duhovniku in mi povedal, da je prepričan, da je bil svetnik. Potrdil mi je, da je dolga leta vsak dan bral Pot in da je ta zelo dobro vplivala na njegovo dušo" (Álvaro del Portillo, Intervju o ustanovitelju Opus Dei, str. 18).
Naklonjenost Pavla VI. do svetega Josemarije je bila razvidna že iz prvih omemb njegove osebe in apostolskega dela, ki ga je opravljalMontini je iz lastnega žepa plačal stroške za podelitev naziva domačega prelata njegove svetosti, ki ga je blaženi Álvaro del Portillo zahteval za svetega Josemarío Escrivája (Álvaro del Portillo, Intervju o ustanovitelju Opus Dei, str. 18).
John Baptist Montini in Josemaría Escrivá sta imela priložnost prvič srečati se leta 1946 ob prvem potovanje v Rim ustanovitelja Opus Dei. Sveti Josemaría se je vse življenje spominjal in to večkrat povedal, da je bil škof Montini prva prijazna oseba, ki jo je srečal ob prihodu v Rim, in da je bil do njega vedno prisrčno naklonjen.

24. januar 1964

Ko je papež Pavel VI. sprejel Josemarío Escrivája na avdienco, je nanj naredilo velik vtis, da je v svetem očetu videl prijazen obraz, ki ga je videl v vatikanskih pisarnah na svojem prvem potovanju v Rim. V pismu, ki mu ga je napisal nekaj dni po tem pogovoru, je preprosto zapisal: "Zdelo se mi je, da spet vidim prijazen nasmeh in slišim prijazne spodbudne besede - bile so prve, ki sem jih slišal v Vatikanu - njegove eminence Montinija iz zdaj že oddaljenega leta 1946: toda zdaj je bil Peter tisti, ki se je smejal, ki je govoril, ki je blagoslavljal" (Pismo 14.II.1964. Besedilo tega pisma je v: A. de Fuenmayor - V. Gómez Iglesias - J. L. Illanes, El itinerario jurídico del Opus Dei, str. 574).

So preprosti opomniki na nedavno zgodovino, ki pričajo o človeški kategoriji.