Ta krščanska prepričanja se odražajo v sklicevanju na drugi vatikanski koncil: "Veselje in upanje, žalost in tesnoba ljudi našega časa, zlasti revnih in trpečih, so hkrati veselje in upanje, žalost in tesnoba Kristusovih učencev" (Gaudium et spes, 1).
Por tanto, arranca desde una mirada al mundo que “es más que una aséptica descripción de la realidad”. Supone un “intento de buscar una luz en medio de lo que estamos viviendo”, una búsqueda abierta al diálogo y con el fin de “plantear unas líneas de acción” (56). El método es el propio del discernimiento ético y pastoral, que trata, como indica la palabra, de distinguir el camino del bien para usmerjanje, premagovanje tveganj enostranskih polarizacij, osebno delovanje v okviru družbe in kultures.
Pri obravnavi bratstva in družbenega prijateljstva papež navaja, da se ustavi pri univerzalna razsežnost bratstva. Ne zaman je ena od ključnih točk dokumenta zavrnitev individualizma. "Vsi smo bratje", člani iste človeške družine, izhajamo iz istega Stvarnika in plujemo v istem čolnu.. Globalizacija nam kaže, da moramo sodelovati, da bi spodbujali skupno dobro in skrbeli za življenje, dialog in mir.
Aunque no falta el reconocimiento de los avances científico-tecnológicos y de los esfuerzos de muchos por hacer el bien –como se ha visto con ocasión de la pandemia–, la mirada se encuentra ante “sence zaprtega sveta"(1. poglavje): manipulacije, krivice in sebičnost, konflikti, strahovi in "kultura zidov", ksenofobija in prezir do šibkih.
Sanje so razbite, skupnega projekta ni, težave z odzivanjem na osebne in družbene krize so očitne. "V tem prenatrpanem svetu, v katerem prevladujejo individualni interesi, smo bolj osamljeni kot kdaj koli prej. in slabi skupnostno razsežnost obstoja" (12).
Vse to kaže na "poudarjanje številnih oblik individualizma brez vsebine" (13) in se dogaja ob "nesprejemljivem mednarodnem molku" (29). Da bi premagali cinizem, zapolnili praznino smisla življenja in se izognili nasilju, moramo, pravi papež, "obnoviti strast, ki si jo delimo za skupnost pripadnosti in solidarnosti." (36).
Kako se odzvati na to situacijo, kako doseči resnično odprtost do sveta, tj. kako doseči resnično odprtost do sveta, tj. kako doseči resnično odprtost do sveta, tj. kako doseči resnično odprtost do sveta, komunikacija, zaradi katere smo boljši. in prispevati k izboljšanju družbe?
Evangelij predstavlja lik dobrega Samarijana (Poglavje 2: "Tujec na cesti”). En él nos queda claro que "la existencia de cada uno de nosotros está ligada a la de los demás: la vida no es tiempo que pasa, sino tiempo de encuentro" (n. 66). Estamos hechos para polnost, ki jo je mogoče doseči le v ljubezni.Ne smemo živeti brezbrižno do bolečine, ne smemo dovoliti, da bi kdor koli ostal "na stranskem tiru življenja". Ta moramo biti ogorčenido te mere, da nas spravi iz naše mirnosti v biti vznemirjen zaradi človeškega trpljenja." (68).
V naših življenjih je vedno priložnost, da ponovno začnete živeti v bratstvu.. Na vprašanje "Kdo je moj bližnji?" nas Jezus "ne poziva, naj se vprašamo, kdo so tisti, ki so nam blizu, ampak naj da bi se nam približali, našim sosedom." (80).
Zato ni opravičila za suženjstvo, zaprte nacionalizme in slabo ravnanje. hacia los que son diferentes: "Es importante que la catequesis y la predicación incluyan de modo más directo y claro el sentido social de la existencia, la dimensión fraterna de la espiritualidad, la convicción sobre la inalienable dignidad de cada persona y las motivaciones para amar y acoger a todos" (86).
Otvoritev je ključna beseda. Za "razmišljanje in ustvarjanje odprtega sveta(naslov poglavja 3), potrebujete "...".srce, odprto za ves svet."(poglavje 4). Eno od jamstev je odprtost za transcendenco, odprtost za Bogaodprtost za Oče vsehBog je ljubezen, in kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu" (1 Jn 4,16).
Frančišek izjavlja: "Posebej me je spodbudil veliki imam Ahmad Al-Tayyeb, s katerim sem se srečal v Abu Dabiju, da bi spomnil, da je Bog 'ustvaril vse ljudi enake v pravicah, dolžnostih in dostojanstvu ter jih pozval, naj živijo skupaj kot bratje med seboj' (Dokument o bratstvu ljudi za svetovni mir in skupno sobivanje, Abu Dhabi, 4. 2. 2019) (5).
Za kristjane se "vera napolnjuje z nezaslišanimi vzgibi za prepoznavanje drugega, saj lahko tisti, ki verjamejo, spoznajo, da Bog ljubi vsakega človeka z neskončno ljubeznijo. in ki 'mu s tem podeljuje neskončno dostojanstvo' (Janez Pavel II., Sporočilo invalidom, 16. november 1980)" (85). Dokaz za to je, da je "Kristus prelil svojo kri za vse in vsakogar, tako da nihče ne ostane zunaj njegove univerzalne ljubezni" (prav tam).
Fratelli tutti o bratstvu in družbenem prijateljstvu je socialna enciklika, napisana iz "krščanskih prepričanj".
V ozadju te univerzalne razsežnosti človeškega bratstva, ki jo papež želi spodbujati, je tisto, kar je resnično dragoceno, saj ni vse enako vredno: "Kultura brez univerzalnih vrednot ni prava kultura" (Janez Pavel II., Govor 2-II-1987) (146). Resnica se odkrije z modrostjo.ki vključuje srečanje z resničnostjo (prim. št. 47). Resnica se ne vsiljuje ali brani z nasiljemvendar se odpre v ljubezni. Tudi resnica o človekovem dostojanstvu: “la inalienable dignidad de cada persona humana más allá de su origen, color o religión, y la ley suprema del amor fraterno” (39). A la vez, odnos ljubezni do resnice ga varuje pred tem, da bi bil zgolj sentimentalizem, individualizem ali humanizem, zaprt pred transcendenco (prim. 184),
Pravi dialog (glej poglavje 6: "Dialog in socialno prijateljstvo) nima ničesar skupnega s pogajanji za zasebno korist: "...".Junaki prihodnosti bodo tisti, ki bodo lahko prekinili to bolno logiko in se odločili za spoštljivo držite besedo resnicepresega osebno koristnost. Če Bog da, se takšni junaki tiho rojevajo v srcu naše družbe" (202).
Dialog tudi nima nič skupnega z manipuliranim konsenzom ali vsiljenim relativizmom: "... dialog ni stvar pristopa, ki bi se nanašal na "enoznačnost", temveč na "enoznačnost".Spričo moralnih norm, ki prepovedujejo notranje zlo, ni nobenih privilegijev ali izjem za nikogar.. Ni razlike med tem, ali si gospodar sveta ali zadnji med ubogimi na zemlji: pred moralnimi zahtevami smo vsi popolnoma enaki" (Janez Pavel II., Enc. Veritatis splendor, 96) (209).
Poiskati je treba novo kulturo, ki obnavlja prijaznost. Resnično je treba ponovno začeti z resnico, skupaj s pravičnostjo in usmiljenjem ter z izdelavo miru (glej poglavje 7: "Mirovni proces").Poti združitve”). Por eso hay que oponerse a la guerra y a la pena de muerte. Y las religiones están llamadas a colaborar en primera línea en ese proyecto (cf. capítulo 8: "Religije v službi bratstva v svetu"). Boga ni mogoče utišati ne v družbi ne v srcu človeka:
"Ko v imenu ideologije želijo iz družbe izgnati Boga, na koncu boste častili malike.in človek je takoj izgubljen, njegovo dostojanstvo je poteptano, njegove pravice kršene" (274). Kristjani verjamemo, da v njem najdemo pravi vir človeškega dostojanstva in univerzalnega bratstva (prim. 277).
Ramiro Pellitero Iglesias
Profesor pastoralne teologije
Teološka fakulteta
Univerza v Navarri
Objavljeno v publikaciji "Cerkev in nova evangelizacija".