DONIRAJTE ZDAJ

Fundacija CARF

2 november, 24

moli za umrlega

Sveče za umrle: pomen

Sveče imajo v Katoliški cerkvi pomembno vlogo, njihov izvor pa sega več stoletij nazaj. V Stari zavezi je bila svetloba simbol vere. Z Jezusovim prihodom se je ta simbolika obogatila z novimi pomeni, ki so temeljnega pomena za življenje kristjanov. Svetloba je odsev Božjega Duha.

Tradicija prižiganja sveč v hiši za umrle je možen način ohranjanja spomina nanje. Svetloba predstavlja tudi združitev živih in umrlih. Vera je najboljše zatočišče za tiste, ki morajo iti skozi proces žalovanja za izgubo katere koli vrste in posebnosti. Goreča sveča simbolizira Jezusa kot Luč sveta.. Luč, ki jo želimo tudi mi deliti in ponuditi Bogu.

Jezus je svojim učencem dejal: "Jaz sem prava luč" in "Vi ste luč sveta ... Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih", Mt 5,16.

Kdaj je treba za pokojnika prižgati sveče?

Na začetku krščanstva so na grobovih umrlih svetnikov, zlasti mučencev, prižigali sveče ali oljne svetilke, saj je svetloba simbolizirala Jezusa Kristusa. "V njem je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi", Janez 1,4.

Zato danes smo navajeni prižigati sveče za umrle in tako v roke Boga položiti molitev ponujamo v veri. Simbolizira tudi željo, da bi ostali tam, z njimi, z Bogom, molili in posredovali za naše potrebe in potrebe vsega sveta, se zahvaljevali, hvalili in častili Jezusa. Kajti kjer je Bog, ne more biti teme.

Prižiganje sveč za naše pokojne ima intimno razsežnost, ki zadeva vsakega od nas in naš tihi dialog z Bogom. Prižgana sveča postane simbol božanskega ognja, ki gori v vsakem od nas.Luč, katere simbol je Jezus in katere del smo vsi kristjani, nas naredi za sestavni del te luči.

"V luči vere prosimo blaženo Devico Marijo, naj moli z nami. Naj pri Bogu posreduje za naše molitve."

sveče za umrle
Sveče za pokojnika

Krščanski pomen prižiganja sveč za umrle in drugih sveč

Liturgične sveče so povezane s trdno vero v Jezusa Kristusa kot "luč, ki razsvetljuje svet". Jezus jim je ponovno spregovoril: "Jaz sem luč sveta; kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, ampak bo imel luč življenja." Janez 8,12.

Prižiganje sveč v tem primeru pomeni spoznavanje Boga, ki je vodnik v temi. in ki nam po svojem Sinu, ki se spusti nad nas, odpre oči in nas naredi vredne njegove navzočnosti in upoštevanja.

Zato v Katoliški cerkvi poleg sveč za umrle postavljamo sveče tudi na oltar in v bližino tabernaklja. Spremljajo praznovanja in se uporabljajo pri skoraj vseh zakramentih, od krsta do skrajnega maziljenja, z izjemo zakramenta sprave, kot nenadomestljivi simbolni elementi.

Pashalna sveča

Prižgejo ga med velikonočno vigilijo, sveto mašo na veliko soboto, po sončnem zahodu in pred sončnim vzhodom na velikonočno nedeljo, ko se praznuje Jezusovo vstajenje. Na oltarju ostane ves velikonočni čas, na binkošti pa ugasne.

Prižgana je kot znamenje Kristusove vstalosti, ki se vrne od mrtvih, da bi osvetlil pot svojim otrokom in se daroval za njihovo odrešenje.

Krstna sveča

Med krstom duhovnik podari svečo, ki je bila prižgana s pashalno svečo.

Bela sveča v zakramentu krsta je simbol, ki predstavlja vodstvo na poti srečanja s Kristusom. ki je luč našega življenja in luč sveta. Simbolizira tudi Kristusovo vstajenje.

Votivne sveče

Izvira iz latinščine votumkar pomeni obljuba, zaveza ali preprosto molitev.

Te sveče so podobne svečam za mrtve. Verniki jih prižigajo pred oltarjem, križem, Marijino podobo ali svetnikom. Imajo natančen pomen: izražajo željo po zaupanju naših besed in misli. Te prižgane sveče so običajne v večini cerkva. Služijo daritvi, posebnemu namenu in jih spremlja čas osebne molitve.

Tabernakeljska sveča

Luč, ki osvetljuje tabernakelj in kaže na navzočnost Kristusovega telesa, zlahka prepozna vsak kristjan, ki vstopa v cerkev.

Danes je marsikje svetilka in ne sveča, vendar je še vedno ena najpomembnejših in najdragocenejših: goreč plamen, ki simbolizira Jezusa in vero tistih, ki ga ljubijo. To je neizčrpna luč, ki gori tudi, ko zapustimo cerkev.

Adventne sveče

Adventni venec je evropski običaj, ki je začel nastajati sredi 19. stoletja, da bi zaznamoval tedne pred božičem.

Sestavljen je iz venca prepletenih zimzelenih vej, ki držijo štiri sveče. Vsako adventno nedeljo prižgemo svečo in molimo molitev, ki jo spremlja branje iz Svetega pisma, lahko pa zapojemo tudi kakšno pesem.

Oltarne sveče

Med sveto mašo jih uporabljajo že vsaj od 12. stoletja. Te sveče nas spominjajo na preganjane kristjane v prvih stoletjih, ki so ponoči ali v katakombah na skrivaj ob svečah obhajali mašo.

Uporabljajo se lahko tudi pri vstopnih in zaključnih procesijah Masa. Odpeljejo jih tja, kjer se bere evangelij kot znamenje zmagoslavnega veselja ob Kristusovih besedah.

Med velikonočno vigilijo, ko diakon ali duhovnik s pashalno svečo vstopi v zatemnjeno cerkev, recitira ali zapoje Kristusovo luč, na kar verniki odgovorijo: Zahvalimo se Bogu. Ta pesem nas spominja, kako je Jezus prišel v naš svet greha in smrti, da bi nam prinesel Božjo luč.

Prižiganje sveč za umrle

To starodavno navado prižiganja sveč za pokojne so prakticirali že Rimljani, še prej Etruščani, še dlje nazaj pa Egipčani in Grki, ki so uporabljali sveče za pokojne pri pogrebnih obredih. V krščanski religiji je obisk groba ljubljene osebe, prinašanje cvetja, prižiganje sveč za pokojne in molitev tolažilna in pomirjujoča stvar.

Ker so sveče za pokojne utripajoči stražarji, drobci svetlobe, ki našim preminulim dragim utirajo pot k miru, je dober običaj, da prižgemo sveče za pokojne in jih pustimo na nagrobnikih, da osvetlijo noč na pokopališčih. V svetlobi sveč za pokojne, ki ugašajo in se hranijo z lastnim voskom, prepoznamo človeško življenje, ki počasi ugaša.

Daritev, ki jo pustimo s prižiganjem sveč za pokojne, je žrtev, ki našo molitev spremlja z dejanji in naredi naš namen vere oprijemljiv. Zaščita, torej, in vodstvo, to so glavne funkcije prižiganja sveč za pokojne. Vsako leto jih po navadi ponovno prižgemo 1. novembra, na dan vseh svetih, in 2. novembra, na dan vseh duš ali dan mrtvih.

Dnevi za prižiganje sveč glede na barvo

Poleg sveč za pokojne imajo sveče pomembno vlogo tudi pri blagoslovu pepela in palm na cvetno nedeljo. Prav tako pri zakramentih, posvetitvi cerkva in pokopališč ter maši novo posvečenega duhovnika. Sveče nam lahko po barvi in dnevu pomagajo izboljšati in spodbuditi trenutke molitve.

Te sveče, ki jih prižgemo, lahko blagoslovi duhovnik, da bi nam pomagal moliti za bolnike in se izročiti v Božje roke.

  • Ponedeljek: bela
  • Torek: rdeča
  • Sreda: rumena
  • Četrtek: lila ali vijolična
  • Petek: roza
  • Sobota: zelena
  • nedelja: oranžna

Bele sveče

V 2. stoletju so Rimljani odločili, da je uradna barva žalovanja bela, zato so bile sveče za pokojne bele. To barvo so evropske kraljice priznavale vse do 16. stoletja. Bela barva žalovanja nas spominja na bledico smrti in na to, kako krhki smo pred njo, ter potrjuje čistost naše duše.

Za simbolizirajo čas posebnega čakanja in priprav, npr. pri božični večerji lahko prižgemo bele sveče adventnega venca.. Medtem pa lahko molimo kot družina in prosimo, naj se otrok Jezus rodi v srcu vsakega družinskega člana.

Prav tako je bele barve, pashalna sveča. Morda je najbolj prepoznaven zaradi svoje velikosti in videza, saj je lahko visok več kot meter in ima pisane vzorce.

Rdeče sveče

V starem Egiptu je bila rdeča barva simbol jeze in ognja. Povezan je bil tudi s puščavo, krajem, povezanim s smrtjo. V starem Rimu so jo povezovali z barvo prelite krvi in je bila povezana z žalovanjem in smrtjo.

Na primer, prižiganje rdečih, rožnatih ali bordo sveč na adventnem venčku predstavlja našo ljubezen do Boga in Božjo ljubezen, ki nas obdaja. Ustrezajo tretji adventni nedelji, njihov pomen pa je veselje in radost, saj je Jezusovo rojstvo blizu.

Črne sveče

Leta 1502 so katoliški monarhi določili, da mora biti črna barva uradna barva žalovanja. Vse to je zapisano v "Pragmática de Luto y Cera", pisnem protokolu o izvajanju žalovanja v tistem času.

VOKACIJA 
KI BO PUSTILA PEČAT

Pomoč pri setvi
svet duhovnikov
DONIRAJTE ZDAJ