Slovesnost svetih Petra in Pavla spominja na mučeništvo Simona Petra in Pavla iz Tarza, dveh apostolov, ki sta spremljala Jezusa Kristusa pri njegovem evangelizacijskem poslanstvu.
Peter, ki ga je Kristus izbral za skalo Cerkve: "Ti si Peter in na tej skali bom zgradil svojo Cerkev". (Mt 16,16). Svoje poslanstvo je ponižno sprejemal vse do mučeniške smrti. Njegova grobnica v baziliki svetega Petra v Vatikanu je cilj romanje za tisoče kristjanov, ki prihajajo z vsega sveta.
Pavel, preganjalec kristjanov, ki je postal apostol, je vzor gorečega evangelizatorja za vse katoličane. Po srečanju z Jezusom se je brez zadržkov posvetil evangeliju.
Benedikt XVI. je v homiliji za slovesnost svetih Petra in Pavla leta 2012 ta dva apostola imenoval "glavna zavetnika rimske Cerkve".
"Krščansko izročilo je vedno menilo, da sta sveti Peter in sveti Pavel neločljiva: skupaj predstavljata celoten Kristusov evangelij," je dejal.
Po Kristusovem vstajenju in vnebohodu je Peter ponižno prevzel vodstvo Cerkve, vodil apostole in skrbel za ohranjanje prave vere.
Pavel je po srečanju s Kristusom nadaljeval pot do Damaska, kjer se je dal krstiti in si povrnil vid. Prepoznan je kot apostol poganov in je do konca življenja neutrudno oznanjal evangelij narodom ob Sredozemskem morju.
Kip svetega apostola Petra na desni strani osrednje ladje bazilike svetega Petra v Vatikanu.
Sveti Peter je bil eden od dvanajstih Jezusovih apostolov. Bil je ribič in Jezus ga je poklical, da bi bil ribič ljudi, da bi oznanjal Božjo ljubezen in njegovo sporočilo odrešenja. Peter je sprejel in sledil Jezusu.
Ime mu je bilo Simon; Jezus ga je imenoval Kefa, "kamen", in mu rekel, da bo on kamen, na katerem bo zgradil svojo Cerkev. Zato ga poznamo kot Petra.
Apostol Peter je z Jezusom preživel zelo pomembne trenutke:
Po prejemu darov Svetega Duha se je iz Jeruzalema preselil v Antiohijo in tam ustanovil krščansko skupnost. Kasneje je odpotoval v Rim, kjer je nadaljeval svoje delo.
Svoje poslanstvo je ponižno sprejemal vse do mučeniške smrti. Peter je prosil, naj ga križajo z glavo navzdol, ker se ni čutil vrednega, da bi umrl kot Jezus.
Pokopali so ga na Vatikanskem griču blizu kraja njegovega mučeništva. Tam je bila zgrajena bazilika svetega Petra, središče krščanstva.
V Apostolskih delih so opisani številni javni podvigi in čudeži svetega Petra kot prvega voditelja Cerkve.
Peter je bil prvi papež Katoliške cerkve. Jezus mu je dal ključe kraljestva in ga zadolžil, da skrbi za svojo Cerkev, za svojo čredo. Papeževo poslanstvo je predvsem delo očeta, ki skrbi za svoje otroke.
Papež je Kristusov predstavnik v svetu in vidna glava Cerkve. On je pastir Cerkve, jo vodi in drži skupaj.
Pomaga mu Sveti Duh, ki deluje neposredno nanj, ga posvečuje in mu s svojimi darovi pomaga, da s svojim zgledom in besedo vodi in krepi Cerkev.
Papež ima nalogo učiti, posvečati in voditi Cerkev, mi kot kristjani pa ga moramo ljubiti za to, kar je in za kar se zavzema.
Sveti Peter nas uči, naj šibkost prepustimo Bogu. Ker, kljub človeški šibkosti, Bog nas ljubi in kliče k svetosti. Vsak kristjan se mora truditi in prositi Boga, naj mu pomaga doseči svetost.
Da bi bili dobri kristjani, si moramo vsak dan prizadevati biti sveti. Sveti Peter nam izrecno pravi: "Bodite sveti v svojem ravnanju, kakor je svet tisti, ki vas je poklical". (Prvi Peter 1,15).
Prav tako nas uči, da Sveti Duh lahko pri običajnem človeku naredi čudeže. Z njo je sposoben premagati tudi največje ovire.
Kip apostola Pavla ob baziliki svetega Petra v Vatikanu.
Po rasi je bil Jud, po izobrazbi Grk in rimski državljan. Rodil se je v mestu Tarsus. Študiral je v najboljših šolah v Jeruzalemu.
Njegovo hebrejsko ime je bilo Savel in je bil sovražnik krščanske vere. Bil je predan svoji judovski veri. Zato se je posvetil preganjanju kristjanov v Damasku.
Na poti v Damask se mu je prikazal Jezus, Sredi velike svetlobe je padel na tla in zaslišal glas, ki mu je govoril: "Savel, Savel, zakaj me preganjaš? S tem stavkom je Pavel razumel, da je s preganjanjem kristjanov preganjal samega Kristusa.
Tedaj je Savel vstal s tal in ni videl ničesar. Odpeljali so ga v Damask in tam je Ananija v poslušnosti Jezusu poskrbel, da je Savel ponovno spregledal, vstal in se dal krstiti.
Takrat se je Savel preimenoval v Pavla in začel oznanjati Jezusovo besedo. Odpotoval je v Jeruzalem, da bi se podredil svetemu Petru.
Evangelij je ponesel po vsem sredozemskem svetu. Njegovo delo ni bilo lahko. Opravil je štiri velika apostolska potovanja, da bi sporočilo odrešenja prinesel vsem ljudem, kjer je ustanavljal nove krščanske skupnosti ter učil in podpiral obstoječe skupnosti.
Pavlovo spreobrnjenje je bilo popolno. Zelo dobro je razumel, kaj pomeni biti apostol in opravljati apostolstvo krščanskega sporočila. Bil je zvest Jezusovemu klicu, ki mu ga je dal na poti v Damask.
Nato je bil mučeniško umorjen v Roma. Glavo so mu odsekali z mečem, ker kot rimski državljan ni mogel biti obsojen na smrt na križu, saj je bila ta smrt namenjena sužnjem. Svetega Pavla so obglavili leta 67. Pokopan je v Rimu, v baziliki svetega Pavla zunaj obzidja.
Sveti Pavel nas uči imeti srce brez ovir. Njegovo življenje nas uči, kako pomembno je apostolsko delo kristjanov.
Vsi kristjani morajo oznanjati Kristusa in z besedo in zgledom posredovati njegovo sporočilo.Vsak na kraju, kjer živi, in na različne načine izročiti šibkost Bogu.
Z odvrnitvijo od greha in življenjem, posvečenim svetosti in apostolatu, Sveti Pavel nas prav tako uči o vrednosti spreobrnjenja in poslušnosti. Sprejema darove, ki mu jih ponuja Kristus, in živi svojo ljubezen tako, da širi in posreduje svojo vero z besedo in zgledom. Posveti se temu, da bi velik dar, ki ga je prejel, posredoval drugim.
Bibliografija
Opusdei.org.
Frančišek, homilija, 29-VI-2021.
Benedikt XVI., homilija, 29-VI-2012.