Ko sledimo namigom, ki nas opozarjajo na Božji obstoj, in pridobimo zaupanje, da se obrnemo nanj, naredimo prve korake k nepozabnemu prijateljstvu, ki nam bo zagotovilo veliko stabilnost in mirnost, saj se bomo lahko z zaupanjem oprli na tistega, ki nikoli ne propade.
Bog nas išče in nam govori kot prijatelji ter pričakuje, da se mu bomo odzvali s prijateljstvom, verjeli vanj, skušali razumeti, kaj nam govori, in brez zadržkov sprejeli, kar nam predlaga.
Vera je odgovor na Božje povabilo, da bi komunicirali z njim in uživali v njegovi družbi. Z vero človek Bogu podredi ves svoj razum in voljo, prestando asentimiento a lo que Dios ha revelación y decidiendo vivir de modo coherente con esas verdades.
Toda ali je to razumno stališče, ali je verovanje človeško, ali je človek pri zdravi pameti, ki svojo inteligenco podreja temu, kar mu govori nekdo drug, ali svoje odločitve prepušča v roke nekomu drugemu?
Vera je predvsem osebna pripadnost Bogu, ter hkrati in neločljivo svobodno privolitev v vso resnico, ki jo je razodel Bog.
Res je, da bi bilo zaman in napačno tako verjeti v bitje, toda ali je tako tudi z Bogom? Resničnost stvari je bistveno odvisna od odgovora na eno samo vprašanje, ki je temeljno: ali Bog obstaja ali ne obstaja? Če ne obstaja in je le ideološki konstrukt, bi bil nesmiseln. Kaj pa, če obstaja?
Recimo, da je odločitev za to privolitev tvegana, saj ni mogoče intelektualno nadzorovati celotne resničnosti. Zahteva vajo v zaupanju, podobno kot bi oseba, ki tega še nikoli ni storila, skočila v bazen. Vidi druge ljudi, ki so tam in uživajo v kopanju, toda prvi vtis je, da bo, če se potopi, šel na dno in se utopil.
Posoditi privolitev vere ne moremo čakati, da najdemo matematični dokaz Božjega obstoja in vsake resnice, ki jo je razkril. To je tveganje in zato zahteva pomoč, ki jo moramo prejeti od zunaj. Vera je Božji dar, nadnaravna krepost, ki jo je vnesel Bog. Para dar una respuesta positiva a lo que Dios ha revelado es necesaria la gracia de Dios, que se adelanta y nos ayuda, junto con el auxilio interior del Espíritu Santo, que mueve el corazón, lo dirige a Dios, abre los ojos del espíritu y concede a todos gusto en aceptar y creer la verdad. Así lo enseña el Concilio Vaticano II (Dei Verbum, št. 5) in Katekizem Katoliške cerkve (n.153).
Papež Benedikt XVI. o svetem Tomažu Akvinskem pravi, da je zgled harmonije, ki bi morala obstajati med vero in razumom.
Vendar . zaupanje v Boga in sprejemanje resnic, ki jih je razkril, ni v nasprotju s človekovo svobodo ali inteligenco. Ya en las relaciones humanas no es contrario a nuestra propia dignidad creer lo que otras personas nos dicen sobre ellas mismas y sobre sus intenciones, y prestar confianza a sus promesas (como, por ejemplo, cuando un hombre y una mujer se casan). Nos fiamos de nuestros padres cuando somos pequeños, nos fiamos de nuestros maestros y de lo que dicen los manuales. Nos fiamos de lo que leemos en la prensa, escuchamos en la radio o vemos en la televisión. No tenemos tiempo ni posibilidad de contrastar experimentalmente todo la información de vamos recibiendo. En la vida normal casi todo lo que sabemos es porque nos hemos fiado de alguien. Así que zaupanje v Boga ni v nasprotju z našim dostojanstvom.
Razlog za verovanje ni v tem, da se razodete resnice zdijo resnične in razumljive v luči našega naravnega razuma. Verjamemo zaradi avtoritete samega Boga, ki razodeva in ki ne more zavajati ne sebe ne nas.
Tudi v resničnem življenju moramo preveriti vsaj nekaj od tega, kar nam povedo, in preveriti, ali je to verodostojno, čeprav tega pogosto ne moremo dokazati. Znanost napreduje bolj z indukcijo kot z matematično dokazano dedukcijo.
Zato so tudi Razumno je, da želimo vedeti več in se poglobiti v to, kar nam govori vera. Kot je poudaril sveti Anzelm, "vera je razumevanje". Za katoliško vero je primerno, da si vernik želi bolje spoznati tistega, v katerega je zaupal, in bolje razumeti, kar mu je bilo razodeto.Zato naj si po najboljših močeh prizadeva, da bi se čim bolj približal razumevanju skrivnosti razodetja.
Vera in razum nista nezdružljivi resničnosti, temveč se dopolnjujeta. Pravilno izvedene znanstvene raziskave nikoli ne bodo v nasprotju z vero, saj profana resničnost in resničnost vere izhajata iz istega Boga.
Francisco Varo Pineda
Direktor za raziskave
Univerza v Navarri
Teološka fakulteta
Profesor Svetega pisma
