zavetnik Hispanidada, mesta Zaragoza in tudi E-pošta in Guardia Civil. V Zaragozi, kjer se nahaja katedrala-bazilika, prihaja k Mariji del Pilar moliti na tisoče romarjev vseh narodnosti.
Zaragoza je vse leto, še posebej pa v času praznovanja Pilar, mesto, iz katerega izhaja nacionalna in univerzalna unija. Od leta 1492, ko je Kolumb odprl vrata v Novi svet, so se krščanske vrednote razširile na narode Amerike, Afrike in Azije, ki jih zdaj združujejo trdni stebri skupne preteklosti, skupnega jezika in skupne kulture, tako bogate kot raznolike.
Kot je zapisano v dokumentih iz 13. stoletja, shranjenih v katedrali v Saragossi, zgodba sega v obdobje takoj po vnebohodu.
Leta 40 po Kristusu so apostoli začeli izpolnjevati poslanstvo oznanjevanja evangelija. Vsak išče svoj del sveta.
Dokumenti navajajo, da je Santiago "skozi Asturijo s svojimi novimi učenci prišel skozi Galicijo in Kastiljo v Aragonijo, na ozemlje, imenovano Celtiberija, kjer je mesto Saragossa na bregu reke Ebro.
Apostol je spoznal, da je civilizacija izjemno kruta. Tem ljudem je bilo zelo težko posredovati besede evangelija, zato je Jakob obupal, ko je videl, da njegova prizadevanja ne obrodijo sadov.
V noči na 2. januar 40 n. št. pa je Jakob, ki je z učenci počival ob reki Ebro v rimski Caesaraugusti, ki jo je Rim dal današnji Zaragozi, nenadoma zaslišal glasove angelov, ki so peli "Ave, Maria, gratia plena", in na marmornatem stebru se mu je prikazala Devica."
Spletna stran Blagoslovljena Devicaprosil apostola, naj mu tam zgradi cerkev z oltarjem okoli stebra, na katerem je stal, in obljubil, da bo "Ta kraj bo ostal do konca časov, da bo Božja moč po moji priprošnji delala čudeže in čudesa za tiste, ki me bodo v svojih potrebah prosili za pokroviteljstvo."
Devica je izginila, steber pa je ostal tam. Apostol Jakob in osem prič so na tem mestu začeli graditi cerkev. Toda še preden je bila dokončana, je Jakob posvetil enega od svojih učencev v duhovnika, da bi jo oskrboval, jo posvetil in ji dal naslov Santa Maria del Pilar, nato pa se je vrnil v Judejo. To je bila prva cerkev, posvečena v čast blaženi Devici.
Papež Klemen XII. se je zavedal te pobožnosti in določil 12. oktober kot dan, ko se praznuje praznik Device iz Pilar.
12. oktobra 1492 je Krištof Kolumb prvič stopil v Ameriko in s tem jasno pokazal, da svet obstaja tudi zunaj Hispanije. Zato je Mariji s stebra zaupana Hispanija, saj je bila evangelizacija novih dežel pod njenim okriljem.
Pobožnost ljudi je med Španci tako globoka in iz tako oddaljenih časov, da je Sveti sedež dovolil ustanovitev urada stebra, v katerem je prikazovanje Device zapisano kot "starodavno in pobožno verovanje".
Bazilika El Pilar stoji na bregu reke Ebro v Zaragozi. Njegova gradnja se je začela v renesansi, se nadaljevala v baroku in končala v 18. stoletju z neoklasicističnimi rešitvami.
V notranjosti bazilike je čudovita kapela Santa Capilla de Nuestra Señora del Pilar, v kateri se nahaja steber, na katerem se je apostolu Santiagu prikazala Devica iz Pilar in ki so ga obiskovalci skozi stoletja častili. Ta steber je prekrit z bronom in srebrom, na njem pa je kipec Device iz Pilar z impozantnim plaščem in otrokom Jezusom v naročju.
Rezbarija Device ne dosega štirideset centimetrov. Njene linije so poznogotske, po načinu zapenjanja tunike, pasu z zaponko, visokem pasu in čevljih pa bi jo lahko datirali v 15. stoletje.
Otrok v eni roki drži ptička, v drugi pa močno stiska materino ogrinjalo. Lahko rečemo, da ne sledi kiparskemu slogu Device, čeprav jo dopolnjuje.
Ansambel stoji na Pilarju, gladkem jaspisnem stebru, prekritem z izrezljanim srebrom, ki ga, razen 2., 12. in 20. dne v mesecu, Devica s stebra ne pokriva s plaščem.
Bazilika Naše Gospe iz Pilar v Zaragozi je najbolj obiskan spomenik v Španiji v zadnjih letih pred pandemijo. Bazilika del Pilar ni le glavna turistična znamenitost Zaragoze in mestna ikona, temveč tudi prvo Marijino svetišče na svetu in pomemben romarski cilj, ki ga vsako leto obišče več milijonov ljudi.
Je bazilika in katedrala. Zaragoza je bila prvo mesto na svetu, ki je imelo dve katedrali, prvo z začetka 12. stoletja, ko so mesto osvojile čete Alfonza Battlerja, drugo, baziliko del Pilar, pa od leta 1676.
Na enega od štirih stolpov se lahko povzpnete za samo 3 €. Dvigalo se povzpne na višino 63 metrov, z enega od štirih stolpov bazilike Pilar pa lahko uživate v najlepšem panoramskem razgledu na mesto Zaragoza. Od tu lahko opazujete tudi veličino reke Ebro in Pireneje. Poleg tega lahko po nekaj stopnicah dostopate tudi do najvišjega dela stolpov (visokega približno 80 metrov).
Avgusta 1936 je bila bazilika Nuestra Señora del Pilar bombardirana. Med špansko državljansko vojno je republikansko letalo odvrglo štiri bombe, od katerih je ena padla na reko Ebro, druga na Plaza del Pilar in dve v cerkvi, vendar nobena ni eksplodirala ali povzročila večje škode. Dve od teh bomb sta razstavljeni na stebrih cerkve, luknja v obliki križa, ki jo je pustila bomba, ki je padla na trg, pa je bila zapolnjena z marmorjem.
Goya je kupolo bazilike Virgen del Pilar naslikal v samo 44 dneh.
Prvi španski film v zgodovini je bil v Pilarju posnet leta 1898.
Bazilika del Pilar je edina krščanska stavba na svetu s taoistično simboliko. To so simboli, podobni tistim, ki se uporabljajo v tradicionalni kitajski medicini, ki krasijo nekatere dele templja in podpirajo teorijo o vplivu taoizma na El Pilar. Jezuitski menihi so se vrnili v Zaragozo po obdobju misijonarjenja na Kitajskem in to je morda njihova razlaga.
"V tistih letih sem svojo molitev zaupal preprosti podobi Device s stebra, da bi mi Gospod dal razumeti, kar je moja duša že čutila. Domina! -Menil sem ji v latinskih izrazih, ne ravno klasičnih, a okrašenih z naklonjenostjo: "Domina!-Nisem moški, ampak sedi: gospa, naj bo od mene to, kar Bog hoče, da sem.
Josemaría.
V otroštvu svetega Jožefa je bila Marija s stebra velika spremljevalka in opora. Njegovi starši, po rodu Aragonci, so mu že v otroštvu privzgojili predanost. Ta predanost ga je spremljala do konca življenja.
V zadnjih letih življenja ga je spremljala majhna podoba Device iz Pilar, ki jo je poljubil vsako jutro, ko se je zbudil, v svoji delovni sobi pa je imel še eno podobo Device iz Pilar v naravni velikosti.
V letih, ki jih je preživel v Zaragozi, tako v semenišču kot pri študiju prava, je Marijo obiskoval vsak dan. "Ker sem bil dober prijatelj z nekaj kleriki, ki so skrbeli za baziliko, sem nekega dne lahko ostal v cerkvi, ko so bila vrata že zaprta. V sodelovanju z enim od teh dobrih duhovnikov, ki je zdaj že pokojni, sem se odpravil k Madoni. Povzpel sem se po nekaj stopnicah, ki jih otroci tako dobro poznajo, in se približal podobi naše Matere ter jo poljubil. Vedel sem, da to ni v navadi, da je poljubljanje plašča dovoljeno samo otrokom in oblastem (...)
(...) Vendar sem bil in prepričan sem, da je bila moja Mati stebra vesela, da sem za enkrat preskočil ustaljene običaje v njeni katedrali. Še naprej jo obravnavam s sinovsko ljubeznijo. Z isto vero, s katero sem jo klical v tistih dneh, okoli leta 1920, ko mi je Gospod dal vedeti, kaj pričakuje od mene: z isto vero jo kličem tudi zdaj (...). Pod njenim varstvom sem vedno srečen in varen." Ta molitev pred Marijo s stebra, v kateri jo je prosil, naj vidi in postane to, kar Bog želi zanj, je bila temelj za Opus Dei.
Sveti Josemaría Svojo prvo slovesno mašo je obhajal v kapeli El Pilar v Saragossi. Ko se je preselil v Madrid in nato v Rim, je še naprej obiskoval Devico Marijo, kadar je le mogel. Zadnjič je bil pri njej 7. aprila 1970.
23. junija 1992, po nedavni beatifikaciji ustanovitelja Opus Dei, je takratni prelat dela don Álvaro del Portillo podaril plašč Mariji s stebra.
Ob tem prazniku ji ponujamo molitev, s katero jo prosimo za priprošnjo: Blažena Devica s stebra, prosi za papeža in škofe, za duhovnike in za vse kristjane, da bi bili vredni doseči obljube našega Gospoda Jezusa Kristusa. Amen!
"Zdaj razumemo globok pomen stebra. Ni in nikoli ni bil priložnost za neplodno sentimentalnost: vzpostavlja trdne temelje, na katerih temelji prava in trdna norma krščanskega ravnanja. Pri stebru, kot v Fatimi in Lurdu, v Einsiedelnu in Loretu, v Villa de Guadalupe, in v tisočih krajih, ki jih je krščanska pobožnost zgradila in jih še vedno gradi za Marijo, se Božji otroci vzgajajo v veri.
Zgodovina nas popelje nazaj v apostolske začetke, ko se je začela evangelizacija, oznanjevanje dobre novice. Še vedno smo v tem času. Za veličino in večnost našega Gospoda je dva tisoč let nič. Jakob, Pavel, Janez in Andrej ter drugi apostoli hodijo z nami. V Rimu sedi Peter, ki ima budno dolžnost, da vse potrjuje v poslušnosti vere. Ko zapremo oči, podoživljamo prizor, ki nam ga kot v nedavnem pismu pripoveduje sveti Luka: "Vsi učenci, ki jih je spodbujal isti duh, so skupaj z Marijo, Jezusovo materjo, vztrajali v molitvi," pravi sveti Josemaría.
Marija s stebra je znamenje moči v veri, ljubezni in upanju. Z Marijo v zgornji sobi prejmemo Svetega Duha. Svoje Cerkve ne bo zapustil. Devica Marija bo pomnožila število kristjanov na zemlji, ki bodo prepričani, da je vredno dati življenje za Božjo ljubezen.
S sodelovanjem: OpusDei.org