Rafael Brasil je semeniščnik v nadškofiji São Sebastião do Rio de Janeiro v Braziliji.
"Moja družina je bila vedno katoliška, zato smo se mama, sestra in jaz vsako nedeljo udeležile svete maše. Toda okoli 18. leta sem začel aktivneje sodelovati v župniji, pomagal sem pri rekolekcijah in formaciji, nato kot katehet, kmalu pa me je duhovnik poklical, da bi kot akolit pomagal pri liturgičnih praznovanjih. Vendar si takrat nisem dovolil niti pomisliti, da bi si prizadeval za duhovniški poklic.
Božji klic me je prebudila novica o odstopu papeža Benedikta XVI., ki je po naključju prišla na moj rojstni dan. Kot večina katoličanov, ki sem jih srečal, sem doživljal negotovost, vendar sem moral odložiti skrbi, da bi pomagal tistim, ki so se ob tej novici počutili izgubljene. Tako sem prvič razmišljal o duhovništvu kot o načinu stalne pomoči Cerkvi in Božjemu ljudstvu, kot sem se takrat počutil prisiljenega.
Nato sem začel svojo poklicno pot in leta 2014 odšel v propedevtično semenišče, naslednje leto pa sem vstopil v semenišče São José v Riu de Janeiru. Tam sem študiral filozofijo in v zadnjem letu te formacijske faze so me kardinal, pomožni škofje in formatorji semenišča povabili, naj nadaljujem formacijo v Španiji, v kraju Bidasoa.
Sprva je bila odločitev težka, saj nikoli v življenju nisem nameraval živeti zunaj svojega mesta, vendar sem v zaupanju v stvari, ki mi jih je pripravil Kristus, prišel v Pamplono. In takoj, ko sem prišel, sem videl, da je bila odločitev pravilna. Zjutraj prvega dne v Bidasoi, ko sem še vedno spoznavala kraj in ljudi, se mi je predstavil direktor in me vprašal:
- Kako te lahko kličem?
- Rafael Brazilija. - Odgovoril sem. In nadaljeval je:
- Ne. To je vaše ime. Zanima me, kako te kličejo doma, v tvoji družini...
- Ah ja, "Rafa".
- Dobrodošel, Rafa. Tako te bom klical, ker smo tudi tukaj družina. Tu si doma.
In res je, da me večina semeniščnikov in vzgojiteljev tukaj imenuje Rafa.
Da, doma sem."