Cvetna nedelja je zadnja nedelja pred velikonočnim tridnevjem. Pravimo ji tudi pasijonska nedelja.
To je krščanski praznik miru. Veje s svojo starodavno simboliko nas zdaj spominjajo na zavezo med Bogom in njegovim ljudstvom. Potrjeni in utrjeni v Kristusu, kajti on je naš mir.
V liturgiji naše svete katoliške Cerkve danes beremo te besede globokega veselja: sinovi Hebrejcev, ki so nosili oljčne vejice, so šli Gospodu naproti in vzklikali: "Slava na višavah!
Medtem ko Jezus Ko je šel mimo, pravi Luka, so ljudje razprostirali svoja oblačila na cesti. Ko so se bližali spustu z Oljske gore, so učenci v velikem številu, preplavljeni z veseljem, začeli z močnim glasom slaviti Boga za vsa čudesa, ki so jih videli: Blagoslovljen Kralj, ki prihaja v Gospodovem imenu, mir v nebesih in slava na višavah.
"Z delom služenja lahko Gospodu pripravimo večje zmagoslavje, kot je bilo ob njegovem vstopu v Jeruzalem." Sveti Josemaría Escrivá.
Na ta dan se kristjani spominjamo Kristusovega vstopa v Jeruzalem, kjer se je dovršila pashalna skrivnost. Zato se pri sveti maši na ta dan že dolgo bereta dva evangelija.
Kot pojasnjuje papež Frančišek, ima to praznovanje dvojni okus, sladek in grenak, vesel in žalosten, saj obhajamo Gospodov vstop v Jeruzalem, ki so ga učenci razglasili za kralja, hkrati pa slovesno oznanjamo evangeljsko poročilo o njegovem trpljenju.
Tako naše srce občuti to boleče nasprotje in do neke mere doživlja to, kar je Jezus čutil v svojem srcu tistega dne, ko se je veselil s svojimi prijatelji in jokal nad Jeruzalemom."
Na cvetno nedeljo, ko naš Gospod začenja odločilni teden za naše odrešenje, sveti Josemaría priporoča: "Pustimo ob strani površinske pomisleke, pojdimo k temu, kar je osrednje, kar je resnično pomembno. Poglej:
Poglej: naš cilj je iti v nebesa.. Če ne, ni vredno ničesar. Za pot v nebesa je nujna zvestoba Kristusovemu nauku. Da bi bili zvesti, je treba vztrajati v boju proti oviram, ki nasprotujejo naši večni sreči ...".
Palmovi listi, piše sveti Avguštin, so simbol spoštovanja, saj pomenijo zmago. Gospod je moral zmagati in umreti na križu. V znamenju križa bo zmagal nad hudičem, knezom smrti.
Prihaja, da bi nas rešil, mi pa smo poklicani, da izberemo njegovo pot: pot služenja, darovanja sebe, pozabe nase. Na to pot se lahko odpravimo tako, da se v teh dneh ustavimo pri križanem, "Božjem sedežu".
Škof Javier Echevarría nam pokaže krščanski pomen tega praznika: "Mi, ki nismo nič, smo pogosto nečimrni in arogantni: skušamo izstopati, pritegniti pozornost; skušamo, da bi nas drugi občudovali in hvalili.
Navdušenje ljudi običajno ni trajalo dolgo. Nekaj dni pozneje bodo tisti, ki so ga pozdravili z vzkliki, klicali po njegovi smrti. Ali se bomo tudi mi pustili prevzeti prehodnemu navdušenju?
Če v teh dneh opazimo božansko utripanje Božje milosti, ki se pretaka mimo nas, ji naredimo prostor v svoji duši. Namesto palm ali oljčnih vejic raje razširimo svoje srce na tla. Bodimo ponižni, pokorni in sočutni do drugih. To je spoštovanje, ki ga Jezus pričakuje od nas.
Kakor je Gospod vstopil v sveto mesto na hrbtu osla," pravi Benedikt XVI., "tako ga je Cerkev vedno videla prihajati v ponižni podobi kruha in vina".
Prizor cvetne nedelje se na neki način ponavlja tudi v našem življenju. Jezus se mestu naše duše približuje na hrbtu običajnega: v treznosti zakramentov ali v nežnih namigih, kot je v homiliji ob tem prazniku poudaril sveti Josemaría:
"Živeti točno izpolnjevanje svojih dolžnosti; nasmehniti se tistim, ki to potrebujejo, tudi če je vaša duša v bolečini; brez oklevanja posvetiti potreben čas molitvi; priskočiti na pomoč tistim, ki vas iščejo; izvajati pravičnost in jo razširiti z milostjo ljubezni."
Papež Frančišek poudarja, da nič ne more ustaviti navdušenja nad Jezusovim prihodom; naj nam nič ne prepreči, da bi v njem našli vir našega veselja, pristnega veselja, ki traja in daje mir, saj nas samo Jezus rešuje iz spon greha, smrti, strahu in žalosti.
Kdor sprejme Jezusa v ponižnosti in preprostosti, ga nosi s seboj povsod.
V liturgiji cvetne nedelje je ta pesem položena v usta kristjanov: Dvignite svoja ostenja, vrata, dvignite svoja ostenja, stara vrata, da bo lahko vstopil Kralj slave.
Po teh besedah je šel pred njimi v Jeruzalem.
Ko se je približal Betfagi in Betaniji ob gori, ki se imenuje Oljska gora, je poslal dva učenca in rekel:
-Pojdite v vas nasproti; ko boste vstopili vanjo, boste našli privezanega osla, na katerem še nihče ni jezdil; odvežite ga in ga pripeljite. In če te kdo vpraša, zakaj ga razvezuješ, mu odgovori: 'Ker ga potrebuje Gospod'.
Odposlanci so šli in ga našli tako, kot jim je povedal. Ko so odvezali osla, so jim gospodarji rekli:
- Zakaj ste odvezali osla?
-"Ker jo potrebuje Gospod," so odgovorili.
Odpeljali so ga k Jezusu. Na oslička so vrgli svoje plašče in na njega vpregli Jezusa. Ko je šel naprej, so razprostirali svoje plašče ob cesti. Ko se je bližal in se je spuščal z Oljske gore, je vsa množica učencev, polna veselja, začela z močnim glasom hvaliti Boga za vse čudeže, ki so jih videli, rekoč: "Veliko čudežev sem videl!
Blagor Kralju, ki prihaja v Gospodovem imenu!
Mir v nebesih in slava na višavah!
Nekateri farizeji v množici so mu rekli: "Učitelj, pokaraj svoje učence.
Rekel jim je: "Povem vam: Če bodo molčali, bodo kamni kričali.
Ko se je bližal Jeruzalemu, Betfage in Betanije ob Oljski gori, je poslal dva izmed svojih učencev in jima rekel:
-Pojdite v vas nasproti vasice in takoj, ko boste vstopili vanjo, boste našli privezanega osla, na katerem še nihče ni jezdil; odvežite ga in ga pripeljite nazaj. In če ti kdo reče: "Zakaj to počneš?", mu odgovori: "Gospod ga potrebuje in ga bo takoj pripeljal nazaj.
Odšli so in našli osla, ki je bil zunaj na križišču privezan pri vratih, in ga odvezali. Nekateri od tistih, ki so bili tam, so jim rekli:
-Kaj počneš, ko odvezuješ osla?
Odgovorili so jim, kot jim je rekel Jezus, in jim to dovolili.
Nato so pripeljali osla k Jezusu, nanj vrgli svoje plašče in on je sedel nanj. Mnogi so na cesti razprostirali svoje plašče, drugi pa veje, ki so jih odrezali na poljih. Tisti, ki so šli pred nami, in tisti, ki so šli za nami, so kričali:
-Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu, blagoslovljeno prihajajoče kraljestvo našega očeta Davida, blagoslovljeno kraljestvo našega očeta Davida, blagoslovljeno Hosana na višavah, blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu, blagoslovljeno prihajajoče kraljestvo našega očeta Davida, blagoslovljeno Hosana na višavah.
Šel je v Jeruzalem, v tempelj, in ko je vse skrbno opazoval, je z dvanajstimi odšel v Betanijo, ker je bilo že pozno zvečer.
"Na stotine živali je lepših, spretnejših in bolj krutih. Toda Kristus je gledal nanj, na osla, da bi se ljudem, ki so ga priznavali, predstavil kot kralj. Kajti Jezus ne ve, kaj storiti z preračunljivo zvitostjo, s hladnokrvno krutostjo, z nazorno, a votlo lepoto.
Naš Gospod ceni veselje mladega srca, preprost korak, glas brez falzeta, bistre oči in uho, ki je pozorno na njegovo besedo naklonjenosti. Tako kraljuje v duši." Sveti Josemaría
Tradicija praznovanja cvetne nedelje je stara več sto let. Že stoletja je del tega festivala blagoslov oljčnih dreves in procesije, Sveta maša in pripoved o Kristusovem trpljenju med njim. Danes jih praznujejo v številnih državah.
Verniki, ki se udeležujejo procesije iz Jeruzalema, katere začetki segajo v 4. stoletje, V rokah nosijo tudi palmove, oljčne ali druge vejice in pojejo pesmi za cvetno nedeljo.. Duhovniki nosijo šopke in vodijo vernike.
V Španiji je veselo Procesija na cvetno nedeljo obeležuje Jezusov vstop v Jeruzalem. Zbrani skupaj pojemo hosanna in maha z dlanmi v znak hvale in dobrodošlice.
Oljčne vejice so opomin, da je postni čas čas upanja in obnove vere v Boga. So simbol življenja in vstajenja Jezusa Kristusa.. Spominjajo tudi na vero Cerkve v Kristusa in njegovo razglasitev za Kralja nebes in zemlje.
Ob koncu romanja je navada, da blagoslovljene palme postavimo ob križe v naših domovih kot spomin na Jezusovo velikonočno zmago.
Te iste oljke bodo pripravljene za naslednjo pepelnično sredo. Pri tem pomembnem obredu se zažgejo ostanki palm, blagoslovljenih na cvetno nedeljo prejšnjega leta. Te se poškropijo s sveto vodo in nato odišavijo s kadilom.
Kratek seznam priporočenih pesmi za praznovanje cvetne nedelje
Bibliografija:
Papež Frančišek, homilija na cvetno nedeljo 2017.
Benedikt XVI., Jezus iz Nazareta.
Sveti Josemaría, Kristus gre mimo.
St Josemaria, Forge.
