V Marijina šola se naučimo, kar vsi potrebujemo. Kot predhodnica in mati Cerkve, hkrati pa kot prva učenka, je vzor in srce krščanskega in cerkvenega razločevanja.
V škandalu v jaslih (krmišču za živali) Marija spozna, da želi biti Bog blizu in domač. Da prihaja v revščini in prinaša veselje in ljubezen, ne pa strahu. In da želi postati hrana za nas. Tam premišljuje o lepoti Boga, ki leži v jaslih.
Medtem ko drugi preprosto gredo mimo in živijo, nekateri pa so presenečeni. Devica Marija vse to je varoval - varoval, varoval - in o tem premišljeval v svojem srcu. (Lk 2,19; prim. tudi v. 51).
Njena drža je izraz zrele in rodovitne vere. Iz temnega betlehemskega hleva rodi Božjo luč v svetu. Kot predokus tega, kar bo prišlo, Marija že zdaj prehaja skozi križ, brez katerega ni vstajenja.
In tako nam Marija - ugotavlja Frančišek - pomaga premagati nasprotje med idealom in resničnostjo.
Kako? z varovanjem in meditacijo. Lahko bi rekli, kot to kasneje stori papež, da se to zgodi v Marijinem srcu in v njeni molitvi: ker ljubi in moli, je Marija pred molitvijo, med njo in po njej sposobna videti stvari z Božjega stališča.
"Najprej je Marija varuhinja, kar pomeni, da se ne razprši. Ne zavrača tega, kar se dogaja. Vse, kar je videla in slišala, hrani v svojem srcu. Lepe stvari, kot so tiste, ki ji jih je povedal angel, in tiste, ki so ji jih povedali pastirji. Toda tudi stvari, ki jih je težko sprejeti: nevarnost zanositve pred poroko, zdaj pa opustošena ozkost hleva, v katerem je rodila. To je tisto, kar počne Marija: ne izbira, ampak varuje. Realnost sprejema takšno, kakršna je, ne poskuša je prikriti, ne poskuša si izmisliti svojega življenja, ampak jo ohranja v svojem srcu."
In potem je tu še drugi odnos. Kako Marija varuje? To počne z meditacijo in prepletanjem dogodkov:
"Mary primerja različne izkušnje in išče skrite niti, ki jih povezujejo. V njenem srcu, v njenem molitev Opravi to nenavadno operacijo: združi lepo in grdo; ne ločuje ju, ampak ju združi." In zato," pravi papež, "je Marija mati katolištva, ker združuje, ne ločuje. In tako zajame celoten pomen, perspektivo Boga.
No, "ta vključujoči pogled, ki premaguje napetosti z ohranjanjem in meditacijo v srcu, je pogled mater, ki napetosti ne ločujejo, ampak jih varujejo in tako življenje raste. To je pogled, s katerim številne matere sprejemajo situacije svojih otrok. To je konkreten pogled, ki ne izgubi srčnosti, ki ne postane paraliziran pred težavami, ampak jih postavi v širše obzorje."
Matere," nadaljuje, "znajo premagovati ovire in konflikte, znajo vnesti mir. Neprijetnosti znajo spremeniti v priložnosti za preporod in rast. To jim uspeva, ker znajo vzgajati. Matere znajo zaščititi, znajo držati niti življenja skupaj, vse skupaj.".
Danes potrebujemo "ljudi, ki znajo tkati niti občestva, ki se zoperstavljajo preštevilnim bodičastim nitem delitev. In matere znajo to storiti," pravi Frančišek.
Papež vztraja pri sposobnosti mater in žensk, da to storijo: "Matere in ženske ne gledajo na svet, da bi ga izkoriščale, ampak da bi mu dale življenje: gledajo s srcem in uspejo ohraniti sanje in konkretnost skupaj ter se izognejo aseptičnemu pragmatizmu in abstrakciji."
Rada poudarja, da je Cerkev mati in ženska. "In Cerkev je mati, je takšna mati, Cerkev je ženska, je takšna ženska."
Iz tega izpelje, kot je to storil že ob drugih priložnostih, to posledico za Cerkev:
"Zato ne moremo najti mesta ženske v Cerkvi, ne da bi jo odražali v srcu ženske-matere. To je mesto ženske v Cerkvi, veliko mesto, iz katerega izhajajo druga, bolj konkretna, bolj sekundarna mesta. Toda Cerkev je mati, Cerkev je ženska."
Na koncu je poziv za novo leto: "...ker matere dajejo življenje in ženske varujejo svet, si vsi prizadevajmo za promocijo mater in zaščito žensk".
Ramiro Pellitero Iglesias, Profesor pastoralne teologije na Teološki fakulteti Univerze v Navarri.
