Sem oče Marwan Akoury, libanonski duhovnik iz maronitske škofije v Bejrutu. Sem najstarejši sin v petčlanski družini: oče, mati in dve sestri.
Od otroštva sem ljubil Gospoda in zavedal sem se, da me On ljubi. Ker me je družina naučila te ljubezni, je to prispevalo k razvoju moje poklicanosti in želje, da bi svoje življenje posvetil Gospodu. Še posebej od moje pomoči v župniji sv. Te Klare, kjer sem živel.
Rodil sem se 29. septembra 1980, v času vojne v Libanonu, ki se je začela leta 1975 in je trajala več kot 30 let. Kljub velikemu vojnemu opustošenju sem se rodil 29. septembra 1980. vojnaKrščansko življenje v Libanonu in vključenost Cerkve v libanonsko družbo sta ostala značilnost moje države. Vendar so brazgotine vojne ostale še danes.
Temu je treba dodati še sektaštvo in zavračanje vsega, kar je drugačno in ne pripada moji skupnosti, zlasti muslimanski. Sredi vsega tega sem spoznal, da me je Jezus povabil, naj pričujem o njegovi odrešitvi in ljubezni do vsega sveta, naj uničim ovire sovraštva in diskriminacije.
Zavzetost v življenju Cerkve v župniji, v mladinskih gibanjih, mi ni bila dovolj, zato sem iskal načine, kako bi umiril svojo gorečo željo po poslanstvu. Po dolgi poti, ki se je začela pred mojimi univerzitetnimi leti in trajala do konca moje poklicne kariere v šoli, kjer sem poučeval do svojega 27. leta, je prišel čas, ko sem se odločil vse pustiti in služiti Gospodu v duhovniškem življenju.
Takšne odločitve ni bilo lahko sprejeti, še posebej zato, ker sem najstarejši sin in so računali, da bom povečal družino. Toda Božji klic premaga vse ovire in podpira naše odločitve, da se izpolni njegova volja.
V bejrutskem škofijskem semenišču "Saint Augustin" sem končal formacijo in se pripravil na duhovniško posvečenje, ki je bilo 19. maja 2013, na binkoštno nedeljo.
Tako kot je Gospod poslal svoje učence, da bi učili in krščevali, je tudi mene poslal na misijon z vsemi različnostmi, ki obstajajo v Cerkvi v Bejrutu, to je v župniji Saint Michel in tudi v Collège de la Sagesse, kjer sem bil ravnatelj liceja.
"V teh treh letih sem spoznal duhovništvo, naučil sem se, da mora biti duhovnik, da bi izpolnjeval svojo službo, vedno v občestvu s svojim učiteljem in vedno poslušati njegovo besedo."
Setev Kristusovega duha ter gradnja mostov miru in dialoga zahteva dobro komunikacijo, zlasti v državi, ki je konkreten primer raznolikosti in sožitja z drugimi, tako krščanskimi kot muslimanskimi. In spet me je poklical Gospod po mojem škofu monsinjorju Paulu Matarju, ki mi je predlagal, naj študiram komunikacijo v Rimu, da bi se odzval na potrebe Cerkve v Libanonu.
Tako sem od leta 2016 v Rimu, na Papeški univerzi Svetega križa, kjer študiram institucionalno družbeno komuniciranje.
Tu sem odkril, kar sem iskal, in z veseljem in navdušenjem živim svoje novo poslanstvo v srcu Cerkve, s Kristusom, ki sem mu podaril vse svoje življenje, svojo preteklost, sedanjost in prihodnost.
Oče Marwan Akoury
