Španski slovar pravi, da je sočutje "občutek sočutja in usmiljenja do tistih, ki trpijo v stiski ali nesreči". Resnično sočutje do ljudi v stiski se pričakuje od vseh ljudi, saj je sočutje del "človečnosti".
Sposobnost sočutja nas naredi solidarne z drugimi, razširi um in srce ter nas naredi večje. Resnično "veliki" v vseh časih so bili usmiljeni, tisti, ki so bili sposobni pristnega sočutja.
Resnično sočutje ne vodi le v čustva, ampak tudi v dejanja, ki lahko vodijo do vsakodnevnega konkretnega darovanja lastnega življenja za druge. Tako je, ker je sočutje predvsem bistvena značilnost Boga in njegovega dela.
"Največja nesreča je, če ne znamo ljubiti. Tisti, ki so slepi in gluhi za potrebe drugih, bolnih in ubogih, tisti, ki gledajo drugam in skrbijo le zase." Sv. Terezija iz Kalkute
Ta slika je bila v samostanu, kamor so pošiljali bolnike iz epidemij bubonske kuge v poznem srednjem veku. "Križani človek, poudarja Ratzinger, je upodobljen kot eden izmed njih, ki ga mučijo največje bolečine tistega časa, njegovo celotno telo pa je prepredeno z mehurčki kuge.
Ratizinger tudi priznava, da sta Jezusov pasijon in križ pogosto strašljiva, saj se zdita kot zanikanje življenja. "V resnici je ravno obratno! Križ je Božji "da" človeku, najvišji in najintenzivnejši izraz njegove ljubezni in vir, iz katerega izhaja večno življenje.
Iz prebodenega Jezusovega srca je izviralo to božansko življenje. On edini lahko osvobodi svet zla in omogoči rast svojega kraljestva pravičnosti, miru in ljubezni, h kateremu vsi stremimo.
Biti sočuten z bolnimi in potrebnimi v teh težkih časih pomeni moliti zanje in z njimi, na primer z molitvijo: "Voda iz Kristusove strani, umij me. Kristusovo trpljenje, okrepi me. O dobri Jezus, usliši me. V svojih ranah me skrij. Pred hudobnim sovražnikom me brani. V uri moje smrti me pokliči." Odlomek molitve svetega Ignacija iz Lojole
Številni odlomki Svetega pisma kažejo, kako je Jezus molil za bolnike in se podredil volji svojega očeta. Ves čas je bil v stiku z Očetom in je v vsem, kar je delal in govoril, sledil njegovim navodilom in usmeritvam. (Jn 5,17-18; Jn 8,26).
| Bolezen | Svetopisemska referenca | Peticija | Kaj je Jezus storil, kako je molil za bolnike? |
| Lepra | Evangelij po Mateju 8,1-4 | Gospod, če hočeš, me lahko očistiš. | Res je," je dejal. Čist je! |
| Paraliza | Evangelij po Mateju 8,5-13 | (Stotnik je rekel:) Gospod, moj služabnik je doma hrom zaradi ohromelosti in strašno trpi. | Ponudil se je, da bi šel in ga ozdravil, vendar je stotnik rekel, da zaupa v avtoriteto Jezusove besede. Jezus je rekel: "Pojdi! Vse se bo zgodilo tako, kot ste verjeli." |
| Vročina | Evangelij po Mateju 8,14-15 | Jezus je videl bolno Petrovo taščo. | Samo dotaknil se ga je. |
| Slepota | Janez 9,1-7 | Učenci so Jezusa vprašali: "Rabi, kdo je grešil, da se je ta človek rodil slep, on ali njegovi starši?" | Jezus jim je odgovoril: "Ne on ne njegovi starši niso grešili, ampak se je to zgodilo, da bi se v njegovem življenju pokazalo Božje delo." Pljunil je na tla, iz pljuvanja naredil blato, z njim namazal slepemu oči in mu rekel, naj se gre umivat v bazen Siloam. |
| Invalidnost | Janez 5,1-9 | Jezus ga je opazil med mnogimi bolniki pri bazenu v Betezdi. | Jezus ga je vprašal, ali hoče biti ozdravljen, bolnik je odgovoril z izgovori, Jezus pa mu je rekel: "Vstani, vzemi svojo podlogo in hodi. |
| Paralizirana roka | Evangelij po Mateju 12,9-14 | Jezus ga je videl, ko je vstopil v sinagogo. | Jezus mu je rekel, naj iztegne roko. |
| Gluhoslepota | Marko 7,31-37 | Drugi so ga pripeljali k Jezusu in ga prosili, naj položi roko na gluhonemega in nemega. | Jezus je vzel bolnika na stran, mu dal prste v ušesa in se s slino dotaknil njegovega jezika. Pogledal je v nebo, vzdihnil in rekel: "Odpri se!" |
| Pretok krvi | Evangelij po Mateju 9,20-22 | Dotaknila se je roba Jezusovega oblačila in pomislila: "Če se bom vsaj dotaknila njegovega oblačila, bom ozdravljena. | Jezus se je obrnil, jo zagledal in ji rekel: "Pogum, hči! Vaša vera vas je ozdravila. |
