Todos estos sentimientos, serán reales si dejamos que el Niño Jesús nazca en nuestros corazones y los ilumine. Porque, como dijo Benedicto XVI, «si no se reconoce que Dios se hizo hombre, ¿qué sentido tiene celebrar la Navidad? La celebración se vacía».
Danes nas kristjane obdaja pogosto prazno in potrošniško praznovanje, ki se zelo razlikuje od katoliškega božiča, ko se spominjamo rojstva Jezusa Kristusa, Božjega Sina, ki je "za nas ljudi in za naše odrešenje prišel z neba in se po moči Svetega Duha utelesil iz Device Marije ter postal človek" (Nikejsko-Konstantinopolitska veroizpoved). Cerkev se vsako leto pripravlja na božič z liturgičnim obdobjem adventa, ki traja štiri tedne.
Con el sentido de la Navidad católica, cambial la forma de adorar a Dios. El cristiano pasa de orar mirando al cielo, a volver los ojos a la tierra para reparar en la fragilidad de un niño pequeño que duerme entre la paja de un pesebre. La grandeza infinita de Dios se torna en la fragilidad de un niño recién nacido. De pronto, dos conceptos como la divinidad e infancia, hasta entonces muy distantes, se unen en una persona y misma dirección. El sentido de la Božič es la revelación de los más sencillos, que pone a prueba la sabiduría de los sabios y entendidos.
Pastirji so bili prvi, ki so se poklonili Detetu v jaslih, in to zato, ker so razumeli, da Bog, ki je dojenček, sprejema njihovo majhnost in preprostost. Njihova vera je sanjala o takšnem Bogu, ki živi med njihovimi čredami, ki je eden izmed njih in trpi njihove iste potrebe.
Ko se približata jami, odkrijeta, da se Bog kot otrok zateče v naročje svoje matere. Ta povezava med otrokom in materjo dopolnjuje skrivnost krščanskega božiča. Bog namreč ni več abstraktno in oddaljeno bitje, ampak postane brezbrižen, človeški Bog, ki se zateče k materi, priprošnjik v našem odnosu z Njim.
Če božiču odvzamemo ta prvotni pomen, izgubi svoj pristni krščanski pečat.
"Predvsem moramo kristjani z globokim in srčnim prepričanjem ponovno potrditi resnico o Kristusovem rojstvu, da bi tako pričevali predvsem o zavedanju zastonjskega daru, ki je bogastvo ne le za nas, ampak za vse. Benedikt XVI.
Prva značilnost božičnega drevesca je, da pozimi ohrani liste žive, zato se uporabljajo smreke ali borovci. "Bil je simbol večnosti in Božjega življenja, ki nikoli ne mine. Če ga torej uporabimo za Božje življenje, ki nikoli ne mine, če ga uporabimo za Božjega Sina, ki prihaja z nami na božič, dobi tudi ta smisel Boga, ki je prisoten sredi človeštva," pravi D. Bernardo Estrada, profesor na PUSC.
Los primeros indicios de adornos al árbol nos llevan a Alemania en donde se le colgaban frutos, recordando el árbol de la vida del paraíso. Hoy, el árbol de Navidad es más que una decoración, es una señal de alegría para todo el mundo.
En palabras de san Juan Pablo II: «en invierno, el abeto siempre verde se convierte en signo de la vida que no muere […] El mensaje del árbol de Navidad es, por tanto, que la vida es ‘siempre verde’ si se hace don, no tanto de cosas materiales, sino de sí mismo: en la amistad y en el afecto sincero, en la ayuda fraterna y en el perdón, en el tiempo compartido y en la escucha recíproca».
"Božično drevo in božična darila so način, da se spomnimo, da vse dobro prihaja z drevesa križa ... Zato ima tradicija polaganja božičnih daril za otroke pod drevo krščanski pomen: spričo potrošniške kulture, ki je nagnjena k zanemarjanju krščanskih simbolov božičnih praznikov, se pripravimo na veselo praznovanje Odrešenikovega rojstva in novim generacijam prenesimo vrednote tradicij, ki so del dediščine naše vere in kulture.". Benedikt XVI.
Papež Frančišek priporoča, da je treba, če želimo živeti pravi pomen krščanskega božiča, najprej pripraviti prostor za rojstvo Otroka. Sveti oče je dal nekaj praktičnih nasvetov:
1. Predvajajte jaslice in jih razložite otrokom ter tam molite in podoživljajte prizor. V naših srcih in dneh naredite prostor za Gospoda. Naj bo praznik veselja, sprejemanja Gospoda v jaslih in v naših srcih. Udeležite se Sveta maša. Recibir el sacramento de la Confesión.
"Vsak Krščanska družinalahko, tako kot sta to storila Marija in Jožef, sprejmemo Jezusa, mu prisluhnemo, se z njim pogovarjamo, smo z njim, ga varujemo, z njim rastemo in tako izboljšujemo svet. V svojih srcih in dneh naredimo prostor za Gospoda." Papež Frančišek.
2. Božič ne sme biti praznik pretiranega potrošništva: darujte tistim, ki potrebujejo pomoč. Gre tudi za to, da družini in bližnjim namenimo čas in naklonjenost.
"Naj sveti božič nikoli ne bo praznik komercialnega potrošništva, videza, nekoristnih daril ali odvečnih odpadkov, ampak praznik veselja, sprejemanja Gospoda v jaslih in v srcu." Papež Frančišek.
3. Pomen božiča je praznik revščine Boga, ki se je izpraznil in sprejel naravo sužnja.
"To je pravi božič: praznik uboštva Boga, ki se je izpraznil in sprejel naravo sužnja; Boga, ki služi za mizo; Boga, ki se skriva pred intelektualci in modreci ter se razodeva malim, preprostim in revnim." Papež Frančišek.
Bibliografija