Proti krščanstvu

La expresión cristianos perseguidos suele evocar los primeros tres siglos de la era cristiana, cuando el Imperio Romano mató a innumerables personas por el "crimen" de ser cristianos. Aparte de incidentes locales, durante esos siglos los cristianos sufrieron diez grandes persecuciones de parte de la Roma pagana. La primera gran persecución (años 64-68) fue la del emperador Nerón y la décima (años 303-311), que fue la mayor, fue la de los emperadores Diocleciano y Galerio.

Krščanski mučenci

V zgodovini Cerkve pa je bilo veliko mučencev, tj. kristjanov, ki so umrli in odium fidei (zaradi sovraštva do vere), v zadnjih stoletjih pa je število krščanskih mučencev preseglo število mučencev iz starega veka.

Francoska revolucija je ubila, zaprla, izgnala ali deportirala v kazenske kolonije več tisoč katoliških duhovnikov in več let zatirala katoliško bogoslužje. Zaradi tega je med letoma 1793 in 1796 v francoski regiji Vandée prišlo do ljudske vstaje. Vandejci so se z orožjem uprli preganjanju katoliške vere. Revolucionarne oblasti niso le premagale Vandejcev, ampak so tudi uničile velik del civilnega prebivalstva v Vandeji. To je bil prvi sodobni genocid. Čeprav so ta grozodejstva velike revolucije dobro dokumentirana, jih "uradna" histografija še vedno poskuša zanikati, zmanjšati ali prikriti.

Današnja protikrščanska preganjanja

V 20. stoletju je bilo daleč največ krščanskih mučencev. Zaradi obsežnosti te teme bom na tem mestu omenil le šest največjih protikrščanskih preganjanj v tem stoletju:

• Armenski genocid (1915-1923): več kot 1,5 milijona krščanskih Armencev je bilo pobitih po ukazu Mladih Turkov (skupina liberalcev in prostozidarjev) med koncem Osmanskega cesarstva in začetkom Turške republike.
• Protikatoliško preganjanje v Mehiki (1917-1929): Tudi ta je imela masonski pečat. Številni duhovniki so bili ustreljeni, ker so opravljali zakramente, številni uporni katoličani ("Cristeros") pa so bili likvidirani ne le na bojiščih, ampak tudi po tem, ko so v poslušnosti škofom položili orožje.
• Holodomor ali ukrajinski genocid (1932-1934): milijoni Ukrajincev (večinoma kristjanov) so umrli zaradi lakote, ki jo je umetno povzročil Stalinov komunistični režim.
• Protikatoliško preganjanje v Španiji pred državljansko vojno in med njo (1936-1939): republikanska stran je umorila najmanj 6 832 duhovnikov, škofov, redovnikov in redovnic ter na tisoče katoliških vernikov laikov, posilila na tisoče nun ter požgala na stotine cerkva in samostanov.
• Nacistično preganjanje (1933-1945): Nacisti so v koncentracijskem taborišču Dachau internirali približno 3 000 katoliških duhovnikov, škofov, redovnikov in redovnic (od tega približno 10 700 Poljakov), še 5 000 pa jih je bilo zaprtih v drugih nacističnih koncentracijskih taboriščih. Skoraj polovica jih je tam umrla. Mladi nemški kristjani iz skupine Bela vrtnica so razvijali nenasilni odpor proti nacističnemu režimu in bili hudo preganjani.
• Komunistično preganjanje v Sovjetski zvezi in Vzhodni Evropi (1927-1991): Nemogoče mi je povzeti to ogromno, strašno in nenehno protikrščansko preganjanje. Katoličani so bili zelo hudo preganjani zlasti v Litvi, Ukrajini, na Madžarskem, Češkoslovaškem, v Romuniji in Albaniji.

V 21. stoletju so kristjani še vedno preganjani, zlasti na štirih geografskih območjih

1. en África del Norte y Asia Occidental por islamistas radicales.
2. en el Lejano Oriente por los regímenes comunistas restantes.
3. v Indiji hindujski skrajneži
4. na Zahodu, brez krvi, sekularisti (liberalni ali progresivni). Malo bom pojasnil prva dva primera.

Preganjanje kristjanov v komunističnih režimih

Con respecto al segundo caso, solo me queda espacio para decir que la tarea de liquidación de los totalitarismos del siglo XX no habrá concluido en tanto subsista el régimen comunista de China, que busca primero el sometimiento y luego la destrucción de todos los cultos religiosos, y muy especialmente del cristianismo. La persecución anticristiana prosigue a toda máquina en China y cuenta hoy con el apoyo de un sistema de vigilancia  electrónica orwelliano. Ahora la cortina de hierro de un sistema de vigilancia electrónica orwelliano.

Zdaj kitajska železna zavesa zapira Hongkong, ki je bil še pred kratkim relativna oaza svobode. Vse to se dogaja ob izjemnem molku nekdaj krščanskega Zahoda in brezbrižnosti ali pasivnosti večine junaških kitajskih krščanskih bratov in sester v veri.