Pripoveduje o svoji poklicanosti in o tem, kako je molitev rožnega venca okrepila njegovo vero na pretežno muslimanskem območju, kjer življenje v katoliški veri pomeni vsakodnevno tveganje za življenje.
Cosmas Agwu Uka je duhovnik v škofiji Umuahia v Nigeriji. Študiral je dodiplomski študij filozofije na Papeška univerza Svetega križav Rimu, zahvaljujoč študijski štipendiji fundacije CARF. Pripoveduje o svoji poklicanosti in o tem, kako je molitev rožnega venca okrepila njegovo vero.
Rodil se je 29. junija 1990. Njegov oče Stephen Ukwa Uka, zdaj že pokojni, in mati Felicia Uka sta takrat živela v severnem delu Nigerije.
Cosmasov oče je bil državni uradnik, mati pa trgovka. Oba sta bila in sta katoličana in sta svoje otroke vzgajala v katoliški veri. Cosmas je bil krščen 21. julija 1990 v katedrali svetega Jožefa v Kaduni in je zadnji od šestih otrok, štirih deklic in dveh dečkov.
Če se ozrem nazaj, mi je zelo zanimivo, da sem ves čas svojega izobraževanja obiskoval samo misijonske šole. Svoje zgodnje otroško izobraževanje sem začel v vrtcu svetega Jožefa in osnovni šoli Kaduna. Od tam smo se preselili in začel sem obiskovati vrtec in osnovno šolo svete Ane v Kakuri, še vedno v zvezni državi Kaduna.
V cerkvi svete Ane je prvič prejel klic v duhovništvo. Želja, da bi postal duhovnik, ga je spodbudila, da je že v zgodnjem otroštvu začel s katehezo za prejemanje svetega obhajila. Takrat se je pridružil skupini ministrantov in služil pri oltarju.
V otroštvu so se vsi otroci pridružili skupini, imenovani Rožni križarski pohod, kjer so jih učili vsakodnevne molitve rožnega venca in branja Svetega pisma. To je potekalo v okviru pretežno muslimansko območjekjer življenje v katoliški veri pomeni vsakodnevno tveganje za življenje, pa je ta situacija samo okrepila mojo vero.
"Ko so mi nadeli belo haljo, mi je to pomenilo, kakšen bom v njej in da bom luč v svetu. To je bila velika odgovornost, ki pa me je veselila," pravi nigerijski duhovnik.
Po končani osnovni šoli so ga starši, ki so se spomnili, da si je Cosmas močno želel postati duhovnik, vpisali v manjše semenišče Brezmadežnega spočetja Ahiaeke Umiahia v državi Abia. Tam je začel postopoma in vse bolj razumeti svoj klic v duhovništvo.
To željo so spodbujali vzorni in predani vzgojitelji, ki so bili takrat v semenišču. "V semenišču sem vzljubil evharistijo zaradi vsakodnevnega obhajanja svete maše," pravi Cosmas.
Iz manjšega semenišča je po enoletnem apostolskem delu prešel v leto duhovnega razločevanja. V duhovniškem letu je bil investiran v mašno obleko, kar je bila temeljna stopnja na njegovi poti do duhovništva.
"Takratna mašna obleka je pomenila, da sem se lotil pluga in se nisem mogel več ozirati nazaj. Bela sutana mi je pomenila tudi to, kaj bom v sebi in da bom luč v svetu. To je bila velika odgovornost, ki pa mi je prinesla veliko veselja," pravi Cosmas, nigerijski duhovnik.
Cosmas je filozofski in teološki študij začel leta 2009 in ga končal leta 2017. Dobra formacija je nujna, da bi bil dober duhovnik, je steber njegove poklicanosti, saj ga uči ceniti modrost Cerkve, da bi bil dober pastir v življenju vernikov.
"Spodbuden in navdihujoč vidik mojega semeniškega izobraževanja je bilo dejstvo, da smo bili ob koncu vsakega študijskega leta poslani na apostolsko delo. Vsak semeniščnik je bil dodeljen v kraj, kjer smo živeli med ljudmi, jih učili, molili z njimi in gojili njihovo vero," pove s čustvi.
Po izpolnitvi filozofskih in teoloških zahtev ter namestitvi za lektorja in akolita je bil decembra 2017 posvečen v diakona, 21. julija 2018 pa v duhovnika. "Od dneva posvečenja mi je postalo bolj jasno, da Bog zares vodi človeške zadeve. To je zato, ker sem bil previdnostno posvečen na isti dan svojega krsta, 21. julija. Srečno in pomembno naključje," pravi z nasmehom.
Po duhovniškem posvečenju so ga poslali v semenišče, kjer je delal kot vzgojitelj. "Vrnitev in pomoč pri spremljanju živahnih mladih semeniščnikov pri razločevanju njihovega klica v duhovništvo je bila resnično čudovita izkušnja. Moje duhovniško življenje je bilo polno čudovitih izkušenj, začenši s podeljevanjem zakramentov in zlasti z vsakodnevnim obhajanjem svete maše," pravi.
Potreba po študiju v Rimu je izhajala iz prošnje provincialnega velikega semenišča, naj pošlje v semenišče več duhovnikov, da bi zadostili zahtevam duhovne, intelektualne, pastoralne in človeške formacije semeniščnikov.
"Moj škof, msgr. Lucij I. Ugorji, ki je provincialni predsednik semeniške komisije, je odločil, da moram oditi v Rim na študij filozofije na papeško univerzo Svetega križa, da bi pridobil zahtevano kvalifikacijo, ki bi mi omogočila poučevanje v velikem semenišču.".
Moj škof je zaprosil za donacijo fundacije. Pomoč Cerkvi v stiski. Vendar naša vloga zaradi velikega števila vlog za štipendijo ni bila sprejeta. Zelo sem bil vesel, ko sem prejel novico, da obstaja možnost, da se usposabljam v Rimu, zahvaljujoč pomoči Fundacija CARF . Zato smo zaprosili za štipendijo, da sem lahko študiral na Papeški univerzi Svetega križa, vse to pa se je zgodilo ob podpori fundacije CARF.
"Moje bivanje v Rimu je resnično čudovito in spodbudno. Študij filozofije mi je odprl oči in razburkal misli. Zato bom fundaciji CARF in njenim dobrotnikom vedno dolžan, da so mi omogočili študij na Papeški univerzi Svetega križa. Še naprej sem hvaležen za to pomoč, ki mi je bila dana, in vam zagotavljam, da molim za vas."
Gerado Ferrara
Diplomirala iz zgodovine in političnih ved, specializirala se je za Bližnji vzhod. Vodja študentskega zbora na Papeški univerzi Svetega križa.
