Trenutno je študent na Papeška univerza Svetega križa (Rim), kjer študira na področju institucionalnega socialnega komuniciranja. Je prva redovnica iz svoje kongregacije, ki se je odločila za ta študij za evangelizacijo svoje države. Ta misijonarka pripoveduje o svoji poklicanosti in o tem, kako kristjani živijo kot manjšina v Indiji.
Rodil se je 20. maja 1989 v Indiji, v kraju Torpa v zvezni državi Džharkhand, v katoliški družini. Odraščal je v krščanskem okolju in se skupaj s sorojenci in učenci drugih veroizpovedi učil v katoliški šoli. V plemenskem okolju s krščansko vzgojo je odraščal doma s starši. Kmalu se je odločil, da se bo pridružil Kongregacija hčera svete Ane (DSA)institucija, ustanovljena v Indiji.
"To je zame zelo znana skupnost, saj sem študiral v njihovi šoli. Po srednji šoli, ko sem bil star 17 let, sem začutil poseben klic, da bi vstopil v versko življenje. Pravzaprav sem si to želela že kot otrok, a ko sem videla sestre, me je navdihnilo, da sem si želela biti kot one. Občasno, ko sem hodila k maši v župnijo, sem opazovala življenje in služenje sester. Tam se je rodilo seme mojega poklica," pravi Alice.
Leta 2006 je tri leta in pol prejemal formacijo za vstop v svojo kongregacijo. Prve zaobljube je nato naredila leta 2009. Po osemletni izkušnji redovniškega življenja je spoznala vse dejavnosti in apostolat ter se leta 2017 z večnimi zaobljubami posvetila Gospodu.
"Mojo kongregacijo je 26. julija 1897 v Ranchiju ustanovil nadškof Paul Goethals kot odgovor na razmere in potrebe sodobne lokalne Cerkve. Je indijska kongregacija, priznana s papeško pravico. Naša karizma je Boljše storitve z Jezusovo ljubeznijoPosebej smo poklicane, da oznanjamo veselo novico krotkim, ozdravljamo bolne, služimo ubogim in zatiranim, si prizadevamo za vzgojo otrok in žensk ter posebno skrb namenjamo pomoči drugim na njihovi večni poti v nebesa," poudarja sestra Alice.
Da bi dosegli ta cilj, "nas je Bog obdaril s posebnimi darovi. Delujemo v štirih apostolatih: evangelizacija, izobraževanje, zdravstvena nega in socialno delo. Prisotni smo v Italiji, Nemčiji in Indiji. Naš sedež je v mestu Ranchi v zvezni državi Jharkhand v Indiji. Ta zvezna država, ki leži na vzhodu Indije, je znana po svojih edinstvenih plemenskih skupnostih, od katerih ima vsaka svojo kulturo, tradicijo in način življenja. V tej zvezni državi živi več pomembnih plemen, med drugim plemena Santhal, Munda, Oraon, Kharia in Ho, ki prispevajo k bogati tapiseriji avtohtone dediščine," nam pove Alice.
Plemenska kultura v Džarkhandu je globoko zakoreninjena v povezanosti z naravo, kar se kaže v njihovih tradicionalnih praksah, ki so sestavni del indijskih kulturnih izrazov. Različni festivali imajo ključno vlogo v življenju plemen kot priložnosti za zbiranje skupnosti in verske obrede.
Sestra Alice Topno je podala pregled zgodbe: "Leta 1885 je pater Constant Lievens, SJ, veliki apostol iz Chotanagpurja, kot goreč misijonar pristal v Ranchiju. Prihod tega belgijskega jezuita zaznamuje začetek velike širitve Cerkve med plemiči na planoti Čotanagpur. Kristjani so v Indiji in tudi v Džarkhandu manjšina. Živijo skupaj in svoje skupno življenje delijo z drugimi; lepota te enotnosti v različnosti je dobro vidna v praksi."
Življenjski slog plemenskih skupnosti v Jharkhandu se vrti okoli kmetijstva, gozdarstva in tradicionalnih obrti. Domorodci se ukvarjajo z izmeničnim kmetijstvom, pri katerem menjavajo kmetijska zemljišča, da bi ohranili rodovitnost tal. Uporaba tradicionalnih kmetijskih tehnik in zanašanje na lokalne vire poudarjata njihov trajnostni pristop k življenju.
Poleg kmetijstva so pomemben del plemenskega gospodarstva tudi obrti. Ti umetniški izrazi ne služijo le kot sredstvo za preživljanje, ampak tudi prenašajo njihovo kulturno identiteto iz roda v rod. Plemenske skupnosti v Džharkhandu imajo tesno družbeno strukturo z močnimi vezmi znotraj skupnosti. V vaškem svetu, znanem kot "Panchayat"ima ključno vlogo pri reševanju sporov in odločanju v skupnosti.
Plemenske skupnosti imajo kolektivno odgovornost druga do druge, kar krepi občutek enotnosti in medsebojne podpore. Poleg tega ima Džarkhand več kot 40 % indijskih mineralnih virov, vendar je 39,1 % prebivalcev pod pragom revščine, 19,6 % otrok, mlajših od pet let, pa je podhranjenih. Jharkhand je večinoma podeželski, približno 24 % prebivalcev pa živi v mestih.
"Soočamo se z izzivi, kot so razseljevanje zaradi industrializacije in krčenja gozdov, revščina, preseljevanje v velika mesta in potreba po iskanju poti iz revščine.in tako naprej. Prizadevamo si, da bi razvoj uravnotežili z ohranjanjem domorodnih kultur in tako zagotovili, da se ohranijo edinstvene tradicije in življenjski slogi naših plemen," pravi Alice.
Bogata kulturna dediščina, živahni festivali, trajnostni življenjski slog in umetniški izrazi pomembno prispevajo k raznolikemu mozaiku indijske kulturne krajine. Prizadevanja za ohranjanje in praznovanje teh tradicij so ključnega pomena za ohranjanje edinstvene identitete naših plemenskih skupnosti.
Njegova kongregacija deluje med plemenskimi skupnostmi in je začutila potrebo po uresničitvi svoje vizije in evangelizacijskega dela v dobi novih medijev.
Prav zato je v Rimu, kjer študira institucionalno komunikacijo, saj se je kongregacija odločila za rast apostolata evangelizacije, ker je videla potrebe družbe in Cerkve v Indiji. Prvič je bila dana takšna pobuda za rast na tem področju in ona je prva, ki opravlja te študije.
Prepričana je, da ji bo usposabljanje, ki ga je prejela v Rimu, pomagalo pri zelo dobrem in učinkovitem delu znotraj Inštituta in tudi zunaj njega, zlasti za lokalno Cerkev, na področju evangelizacije med plemenskim prebivalstvom in še posebej med mladimi.
Alice zaključi z nasmehom: "Iskreno se zahvaljujem dobrotnikom za vso pomoč: vedno jih imam v svojih molitvah."
Gerardo Ferrara
Diplomirala iz zgodovine in političnih ved, specializirala se je za Bližnji vzhod.
Odgovoren za študente Papeške univerze Svetega križa v Rimu.
