Predstavil sem se z besedami, da sem prijatelj njegovega brata Pabla, ki je bil takrat zelo bolanŽelel sem vprašati o njem. Don Javier je to rešil z neposrednim klicem z mobilnega telefona v Zaragozo in tako sem se lahko poslovil od Pabla, ki je bil tik pred odhodom v nebesa. Od takrat sem ga srečeval le občasno in tudi njegovega elektronskega naslova nisem imel, dokler junija 2020, ko je izšla njegova knjiga Los planes de los Cremades (ediciones Letragrande), nisva spet navezala stikov in se spomnila preteklih časov.
Don Javier je zdaj s Pablom in njegovimi starši ter s številnimi dobrimi prijatelji, s katerimi bo še naprej snoval načrte, saj tako odločni osebi, kot je on, ne bo odvzeto snovanje načrtov za pomoč ljudem na zemlji. Če iščemo novega priprošnjika za nemogoče, bo to poleg svetega Juda Tadeja in svete Rite moral biti don Javier Cremades.. Na njegovem profilu na Twitterju je bila namreč slika z besedo Impossible, ki je bila razdeljena na dva dela.
Tisti, ki so ga poznali kot organizatorja svetovnega dneva mladih 2011 v Madridu, se bodo strinjali z mano, da je dosegel vse, kar si je zadal: od organizacije razstave andaluzijskih konjenikov na trgu Puerta de Alcalá do napolnitve trga Retiro s spovednicami in postavitve velikonočne procesije na Paseo de Recoletos.
Javier Cremades Sanz-Pastor (Zaragoza, 27. januar 1946-Madrid, 7. januar 2021).
Od leta 1973 je duhovnik in je opravljal pastoralno delo v Pamploni, Santiagu de Compostela, Madridu in Torreciudadu. Zadnje dni je bil zaprt v svoji hiši, vendar mu pljučna bolezen ni preprečila izdaje knjige "Los planes de los Cremades" o odnosu med svetim Josemarío in njegovo družino.
Zdaj pa priporočam branje Načrti družine Cremades, la crónica de los encuentros de la familia Cremades con san Josemaría. No fui testigo directo, pero sí tuve la suerte de conocer a algunos de los que participaron en ellos, especialmente a Pablo.
V tej knjigi sem našelMed drugim potrditev tega, kar je Pavel slišal od svoje matere: "Sramota le za greh". Ko se nekdo drzno obnaša in deluje brez človeškega spoštovanja, tudi če gre za dobre in celo svete stvari, pogosto naleti na nerazumevanje, celo pri ljudeh, ki so prav tako dobri in morda celo sveti. V evangeliju je veliko primerov drznosti, ki jo vedno spremlja vera.Kanaanska žena prosi za ozdravitev svoje hčere, slepi Bartimej kliče k Jezusu, cestninar Zahej pleza na drevo.....
V knjigi beremo, kako je mati Cremadesovih, Doña Pilar, leta 1958 s svojim avtomobilom naredila filmski pregon, ko je srečala svetega očeta Josemarijo, in kljub začetni zavrnitvi ji je uspelo doseči, da je dal blagoslov njej in njenim otrokom, ki so mimogrede molili, da se je očetov avtomobil ustavil. Don Javier upravičeno poudarja: "Pravijo, da pogumni pridejo daleč in da so prošnje otrok vedno uslišane."
Družina Cremades z ustanoviteljem Opus Dei leta 1971.
Drznost Cremadesove matere se je pokazala tudi leta 1960, ko ji je uspelo doseči, da je duhovnik, ki je obiskal Zaragozo, opravil prvo obhajilo ne le za Pabla, ki je bil takrat star sedem let, ampak tudi za njegovi sestri Conchito in Ano Mary, ki sta bili stari le šest oziroma pet let. Mati je želela, da bi njeni trije najmlajši otroci prejeli obhajilo iz rok svetnika.. To je bila materinska ljubezen. Duhovnik, ki je pripravil otroke, je določil ta pogoj: imeti uporabo razuma, dovolj usposabljanjeMorali so vedeti, koga sprejemajo, razlikovati običajni kruh od evharističnega in biti v Božji milosti. To je pomenilo, da bodo deležni intenzivnega usposabljanja in da bodo zakrament prejeli le tisti, ki bodo dobro pripravljeni. Don Javier je zapisal besede homilije med slovesnostjo, ki se je končala takole: "Jezus bo kmalu prišel k tebi. Sprejmite ga z ljubeznijo, z veliko ljubeznijo. Pritisnite si ga k srcu in bodite vedno zvesti."
Toda to še ni konec dogodivščin done Pilar, ki bo s svojo trmasto vztrajnostjo, ki je dobra spremljevalka drznosti, s svojimi molitvami poskrbela, da bosta njena sinova Javier in Carlos dosegla
Prav tako najdemo v Načrti družine Cremades Ukazi bratov Cremades švicarskim gardistom, naj med avdienco s svetim Frančiškom Asiškim in švicarsko gardo, ki je sredi srečanja s papežem, stojijo v pripravljenosti, so dober, celo malce huliganski humor, ki se ga don Javier ne ustraši uporabiti. Pavel VI., la merienda de los hermanos en Roma, ofrecida por el Padre, en la que el hambre, amparado por san Josemaría, da cuenta de las reglas de la buena educación, los juegos de magia de don Javier, que quedaron plasmados en un cuadro, Los dos pichones, encargado por el Padre…
Omejil sem se na nekaj utrinkov iz knjige, v kateri so vse preprostost, naravnost in ... dober humor. Nekdo mi je rekel, da bi se z njo dalo moliti, in imel je prav, saj je glavna tema molitve lastno življenje, čeprav je to tudi delo za pogumne, za tiste, ki zaupajo v Boga in ne zaupajo v lastne moči.
Ni ga na koncu knjige, vendar bom ohranil ta Don Javierjev stavek, ki pojasnjuje veliko stvari v njegovem življenju: "Še enkrat vidiš, da te Bog nikoli ne pusti na cedilu, če se odločaš." Lahko pa bi uporabili tudi te besede svetega Josemarije, namenjene njegovi materi: "Pilar, ti vedno dosežeš svoje".
Antonio R. Rubio Plo
Diplomiral iz zgodovine in prava
Mednarodni pisatelj in analitik
@blogculturayfe / @arubioplo