Spletna stran Veliki petek je dan žalosti, tišine, kontemplacije in globokega spoštovanja. Na ta dan se Cerkev spominja trpljenja in smrti. Gospodova smrtTa dogodek je za vedno spremenil zgodovino človeštva.

Za kristjane ta dan ni le dan spomina, ampak tudi živo povabilo, da z očmi vere pogledamo na sveti križ, kot je to storil Sveti Josemaría Escriváv njem odkrijemo veličino Božje ljubezni in pot k svetosti. "Ko vidiš ubogi leseni križ, osamljen, zaničevanja vreden in ničvreden ... in brez križa, ne pozabi, da je ta križ tvoj križ: križ vsakega dne, skriti križ, dolgočasen in brez tolažbe ..., ki čaka na križ, ki mu manjka: in ta križ moraš biti ti" (Pot, 178).

Gospodova smrt na križu: skrivnost Ljubezni

Spletna stran Gospodova smrt na križu ni nesmiselna tragedija, ampak najvišje dejanje Božje ljubezni do človeštva. Jezus daje svoje življenje zastonj za vsakega izmed nas in na svojih ramenih nosi težo svetovnega greha. Njegovo trpljenje ni le zgodovinsko dejstvo, ampak skrivnost, ki se uresničuje v vsakem Evharistija in ki je globok izziv za srce vsakega človeka.

Za Sveti Josemaría EscriváKristusov križ je najjasnejši izraz božanske ljubezni, ki se ne ustavi pred trpljenjem. Rekel je: "Križ je šola ljubezni".

Razmislite o Gospodova smrt nas ne sme voditi k obupu, ampak k upanju. V trenutku žalosti se nam odpre pot v večno življenje. Kalvarijska tišina ni prazna: polna je smisla, samopodaritve in odrešenja.

Josemaría je poudarjal, da smo kristjani poklicani, da svoje majhno trpljenje združimo s Kristusovim trpljenjem. Na ta način postanejo tudi naše 'smrti' - odpovedi, bolezni, žrtve za ljubezen - plodne. Z besedami ustanovitelja Opus Dei: "Vsak dan moraš malo umreti, če hočeš zares živeti: umreti sebičnosti, udobju, napuhu ... To je smrt, ki daje življenje."

Spletna stran Gospodova smrtTorej ni konec: je začetek novega obstoja, spravljenega z Bogom. To so vrata, ki odpirajo vstajenje. In zato je Veliki petekČeprav ga zaznamuje slovesnost, je v njem tudi luč zmage.

Križ kot pot k svetosti v bolečini in smrti

Sveti Josemaría Escrivá je ponudil globok pogled na pomen križa. Križ zanj ni bil le simbol trpljenja, ampak tudi izraz Božje odrešujoče ljubezni in poziv k svetosti v vsakdanjem življenju. V svojih naukih je poudarjal, da je vsak kristjan poklican, da z ljubeznijo in predanostjo sprejme svoj vsakdanji križ in v njem vidi pot do zedinjenja s Kristusom.

"Križ ni več simbol kazni in je postal znamenje zmage. Križ je simbol Odrešenika: in quo est salus, vita et resurrectio nostraV tem je naše zdravje, naše življenje in naše vstajenje" (Via Crucis, II postaja). Te besede Sveti Josemaría povzema krščansko upanje: bolečina ni sterilna če je združena s Kristusovo žrtvijo.

Živeti veliki petek vsak dan življenja v objemu križa

Spletna stran Veliki petekZato ne spominja le na Jezusovo žrtev, ampak kristjane tudi spodbuja, da živijo z upanjem in predanostjo.

Sprejemanje vsakodnevnih križev - velikih ali majhnih - v veri je dejanje ljubezni in zaupanja v Boga ter konkreten način posnemanja Kristusa.

Gospodova smrt kot zmaga

Spletna stran Gospodova smrt ni bil konec, ampak začetek novega življenja za vse. Tako ga je razumel Sveti JosemaríaUčil je, da je treba Kristusa videti tudi v trpljenju in vsakdanje življenje - tudi težave - spremeniti v sveto daritev.

"Krščanski nauk o trpljenju ni program lahkih tolažb. Je predvsem nauk o sprejemanju trpljenja, ki je dejansko neločljivo povezano z vsakim človeškim življenjem. Ne morem skriti pred vami - z veseljem, ker sem vedno oznanjal in skušal živeti, da kjer je križ, tam je Kristus, Ljubezen -, da se je v mojem življenju pogosto pojavila bolečina; in večkrat se mi je zdelo, da bom jokal. Spet drugič sem čutil, kako raste moj odpor do nepravičnosti in zla. In okusil sem nelagodje, ko sem videl, da ne morem storiti ničesar, da - kljub svojim željam in prizadevanjem - ne morem izboljšati teh krivičnih razmer.

Ko vam govorim o trpljenju, ne govorim le o teorijah. Prav tako ne govorim le o izkušnjah drugih in vam potrjujem, da je rešitev, če se vam kdaj zgodi, da vaša duša ob resničnosti trpljenja omahuje, ta, da se obrnete h Kristusu. Kalvarijski prizor vsem oznanja, da je mogoče trpljenje posvečevati, če živimo združeni s križem.

Kajti naše stiske, ki jih živimo kot kristjani, postanejo zadoščenje, odkupnina, udeležba v usodi in življenju Jezusa, ki je iz ljubezni do človeštva prostovoljno izkusil vse vrste bolečin, vse vrste muk. Rodil se je, živel in umrl v revščini; bil je napaden, žaljen, obrekovan, obrekovan in po krivici obsojen; poznal je izdajstvo in zapuščenost svojih učencev; izkusil je osamljenost ter grenkobo kazni in smrti. Tudi zdaj Kristus še naprej trpi v svojih članih, v celotnem človeštvu, ki naseljuje zemljo in katerega je Glava, Prvorojenec in Odrešenik.

Bolečina je del Božjega načrta. To je resničnost, čeprav jo težko razumemo. Tudi Jezusu Kristusu je bilo kot Človeku težko prenašati: Oče, če hočeš, vzemi ta kelih od mene, a ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi.³⁶. V tej napetosti med mučenjem in sprejemanjem Očetove volje gre Jezus mirno v smrt in odpusti tistim, ki ga križajo.

Prav to nadnaravno sprejemanje trpljenja je hkrati največja zmaga. Jezus je s smrtjo na križu premagal smrt; Bog iz smrti prinaša življenje. Drža Božjega otroka ni drža tistega, ki se sprijazni s svojo tragično nesrečo, ampak je zadovoljstvo tistega, ki že pričakuje zmago. V imenu te Kristusove zmagovite ljubezni se moramo kristjani odpraviti na vse zemeljske poti, da bi bili s svojimi besedami in dejanji sejalci miru in veselja. Boriti se moramo - boj za mir - proti zlu, nepravičnosti, grehu, da bi oznanili, da sedanje stanje človeštva ni dokončno; da bo Božja ljubezen, ki se kaže v Kristusovem Srcu, dosegla slavno duhovno zmago človeštva." (Kristus je tisti, ki gre mimo, 168).