Med bivanjem v Španiji je duhovnik služil filipinski skupnosti v Barceloni. Študiral je v Pamplona zahvaljujoč študijskim štipendijam, ki jih je financirala fundacija CARF. Ko analizira svojo poklicno pot, meni, da je velik izziv za duhovnike nenehna in doktrinarno utemeljena formacija, ki jim omogoča odgovarjati na velika vprašanja današnjega človeka.
Anthony Laureta bi lahko bil inženir, čeprav v resnici zdaj tudi projektira in gradi, vendar kot duhovnik pomaga Bogu pri njegovem delu s človeštvom. "Morda bi bil lahko dober inženir na Filipinih.Oče je v meni videl potencial, vendar ima tudi Bog svoj načrt, da postanem to, kar želi, da postanem," pravi.
V resnici je bila vera v njegovem filipinskem domu vedno prisotna, tako zelo, da so ga starši brez pomislekov podprli pri njegovi odločitvi, da postane duhovnik, in žrtvovali tisto, kar so menili, da bi bila dobra poklicna pot.
"Globoka vera, upanje in ljubezen moje družine so veliko prispevali k moji poklicanosti; od starih staršev, ki so nas vsako nedeljo vodili v cerkev, vsak dan pred spanjem molili rožni venec, do spoštovanje vseh tradicionalnih katoliških pobožnostizlasti v času božiča in velike noči," pravi Anthony.
Njegova zgodba je pot zaupanja v Boga tudi v najtežjih situacijah, ravno takrat, ko se mnogi namesto da bi sprejeli vero, od nje odvrnejo. Tako se spominja: "Prav upanje v previdnost je v meni oblikovalo lastnost, da sem znal biti pozoren na potrebe drugih, zlasti na potrebe ubogih, revnih in pomoči potrebnih. ko so naše mesto Imus opustošili tajfuni in naravne nesreče. Spominja se, da so prav materine molitve prebudile njegovo srce in um, da je sredi nemoči in ranljivosti zaupal Bogu.
Ni presenetljivo, da je odraščanje v takšnem verskem okolju v malem Antoniju prebudilo klic po duhovništvu. Njegov dom je bil zelo blizu škofijskega semenišča in katedrale. številne dejavnosti v soseski so bile povezane s katoliškimi pobožnostmi in tradicijami. "Takšno okolje mi je v otroštvu pomagalo prebuditi zavest, da želim postati duhovnik," dodaja. Misel, ki se je v njem prebudila v otroštvu, ga je spremljala tudi v času odraščanja na Filipinih.
Anthony pravi, da so ga bratje Somascan spremljali pri njegovem razločevanju, dokler se ni pridružil kongregaciji, vendar je na novi poti razločevanja končno jasno videl svoj klic, da postane škofijski duhovnik, in sicer v domači škofiji Imus.
Tega duhovnika s Filipinov je škof po posvečenju poslal v Univerza v Navarriv Pamploni. Tam je med letoma 2018 in 2020 študiral moralno in duhovno teologijo.
"Moje bivanje v skupnosti duhovnikov v Zizur Mayor, Barañáinu in na Univerzi v Navarri je bilo zelo plodno in pomembno za moje duhovniško življenje. Na spletni strani izkušnje, ki sem jih imel z duhovniki različnih narodnostiV stiku smo tudi z laiki in duhovniki ter s svojimi učitelji, duhovnimi voditelji, spovedniki, mentorji in prijatelji, je veliko prispeval k obnovi in preoblikovanju mojega pogleda na duhovniško življenje in poslanstvo."prizna Anthony.
Izkušnja v Pamploni je po njegovih besedah poglobila in razširila njegovo razumevanje globalne stvarnosti Cerkve. "Izkušnja skupnostnega življenja z duhovniki mi je res veliko pomagala. Prihajali smo z različnih koncev sveta, vendar smo živeli kot ena skupnost. Pravzaprav je to izkušnja, kako lepa je Cerkev. Enotnost sredi različnosti je lahko resnična in pristna, in to je prenovilo moje duhovno, pastoralno in misijonarsko življenje kot duhovnika," dodaja.
Poleg tega meni, da ta čas je bil ključnega pomena za duhovno rast in uživanje v pomenu nenehnega oblikovanja duhovnikov.. V tem nenehno spreminjajočem se svetu mu je študij v Pamploni pomagal bolje razumeti različne izzive, s katerimi se vsak dan srečuje pri svojem pastoralnem delu.
Vendar pa jeV času svojega oblikovalnega bivanja v Španiji ga je najbolj presenetila skrb za duhovnike, ki jo je doživel v Navarri. "To je bila izkušnja 'vrnitve domov', podobna prvim letom semeniške formacije, ko te učijo, vodijo, spremljajo in iz tebe izvabljajo najboljše. Toda tokrat je bilo okolje drugačno, saj so bili vsi moji spremljevalci že duhovniki. To je bil prostor prebujanja in poglabljanja v to, kaj je duhovniško življenje in kako resnično biti duhovnik," pravi.
Od svojega posvečenja leta 1996 je skoraj polovico svojega duhovniškega dela posvetil formaciji semeniščnikov v svoji škofiji.Sodeloval je z mnogimi mladimi, ki so zdaj člani prezbiterija in se zelo dobro znajdejo v svojih službah v škofiji. Po njegovih besedah je to delo zelo razveseljivo, saj je spremljal številne mlade, ki so zdaj člani prezbiterija in se zelo dobro znajdejo v svojih službah v škofiji.
V svoji karieri pa je doživel še eno zanimivo špansko pustolovščino. Pet let, med letoma 2013 in 2018, tik pred prihodom v Pamplono, je služil filipinskim priseljencem, ki so živeli v Barceloni. O tej izkušnji se spominja: "Hoja z migranti je res kot romanje.. Ne samo, da sem hodila z njimi, ampak se me je dotaknilo tudi to, kako so hodili z menoj v vseh okoliščinah in trenutkih, pa naj je bilo to veselje, bolečina, osamljenost, smeh ... Videla sem tudi, kako se je v njihovih življenjih razvijala ljubezen, ko so tako trdo delali za svoje družine.
Na vprašanje o izzivih, s katerimi se danes soočajo duhovniki, je Anthony jasen in govori predvsem o nujnosti stalne formacije duhovnikov. "Duhovniško služenje v našem času zahteva velik pogum, milost, ki jo moramo prejeti in sprejeti.kot so to imeli apostoli pri svojem misijonarskem delu, zato je možnost, da si vzamemo čas za študij in nadaljnje izobraževanje, pravzaprav milost," pojasnjuje.
Zato je prepričan, da fundacija CARF s tem konkretnim prizadevanjem, ki je tako koristno za celostno formacijo duhovnikov, jasno odgovarja na ta velik izziv Cerkve. In zato je tPosebej se spominja dobrotnikov fundacije, za katere pravi, da jim je resnično hvaležen za njihove žrtve za Cerkev. s tem, da ji pomaga pošiljati duhovnike z vsega sveta, da nadaljujejo študij v Pamploni in Rimu.
"Vaše sodelovanje pri oblikovanju dobrih, pripravljenih in svetih duhovnikov je resnično dar za Cerkev. Vi ste blagoslov za Cerkev! Molim, da bosta vaš apostolat in služba še naprej blagoslovljena in da bo dobri Gospod poslal še več dobrih in zvestih služabnikov, ki bodo sprejeli vizijo in poslanstvo fundacije CARF," sklene.
