"Ime mi je Victor Manuel Martinez, prihajam iz škofije San Vicente v Salvadorju. Star sem 33 let. V duhovnika sem bil posvečen 5. aprila 2014, letos 2022 pa sem zaključil osem let duhovniške službe.

Prvo leto sem bil vikar v manjšem semenišču svoje škofije, nato pa sem postal vikar v katedrali. Nato mi je Bog leta 2020 z velikodušno pomočjo številnih dobrotnikov omogočil, da sem začel študirati kanonsko pravo. Letos maja 2022 bom končal drugi letnik (tretji letnik me še čaka). Drugo leto študija je veliko bolj zahtevno kot prvo, a hkrati vznemirljivo, saj mi je ukvarjanje s temami, kot so zakonska zveza ali sodni postopki Cerkve, odprlo številna področja dela ter mi dalo nove zamisli in pobude, ki jih lahko uporabim pri težavah, ki se pojavljajo v pastoralnem življenju.

Veliko sem razmišljal o dveh vprašanjih: po eni strani o pospešitvi postopkov v zakonskih zadevah. V moji škofiji so zadeve za razveljavitev zakonske zveze, ki zaradi pomanjkanja usposobljenih ljudi zamujajo več let. V času, ko sem delal v svoji škofiji, sem poznal več primerov, v katerih so ljudje želeli rešiti svoje osebno stanje, a so čakali več let. Študij predmeta Zakonsko pravo pa mi je dal ideje, kako pospešiti postopek. Mehanizmi so že vzpostavljeni, potrebni so le ljudje, ki bodo predlagane postopke sprožili.

Drugo vprašanje so mehanizmi zaščite pred morebitnimi kaznivimi dejanji. Če se poglobim v kanonsko pravo, sem odkril, da ima Cerkev že vrsto mehanizmov, ki so skratka ukrepi za zaščito in zagotavljanje, da se odločitve sprejemajo čim bolj pregledno. Vsekakor je vedno mogoče storiti še več in bolje. In morda je nepoznavanje kanonskega prava pripeljalo do situacij, ki jih danes obžalujemo pri obravnavi situacij, v katerih obstaja sum kaznivega dejanja.

Veliko je ljudi, ki nam, duhovnikom, velikodušno in z osebnimi žrtvami omogočajo dostop do študija na cerkvenih fakultetah Univerze v Navarri. Najbolj iskrena zahvala so molitve, zlasti pri sveti maši, ki jih darujemo za naše dobrotnike. Kar velikodušno sejejo, je v dobro ne le naše duhovniške formacije in naših škofij, temveč celotne Cerkve, saj smo na koncu ena družina.

Naj Bog bogato poplača vašo velikodušno pomoč. Vaš služabnik v Jezusu Kristusu.