"In stopil je na goro in poklical k sebi tiste, ki jih je hotel, in prišli so k njemu. In določil jih je dvanajst, da bi bili z njim in da bi jih poslal oznanjat" (Mk 3,13-14).
S temi besedami iz evangelija lahko povzamem svojo dolgoletno izkušnjo. Odraščal sem v družini s krščanskimi vrednotami in zato v okolju, ki je spodbujalo gojenje poklica, kakršnega mi je dal Gospod.
Leta 2007, ko sem razmišljal o svoji prihodnosti, o tem, kakšen poklic naj izberem na univerzi, se mi je pojavila skrb, ki se ji ni bilo mogoče izogniti. Zgled nekaterih duhovnikov, ki sem jih poznal, in dejstvo, da sem bil dejavno vključen v župnijsko življenje, sta bila sredstva, s katerimi me je Bog poklical.
Tako sem se leta 2008, ne da bi o tem veliko razmišljal, vpisal v semenišče svoje škofije.
Od takrat se je začela velika pustolovščina.
Z leti usposabljanja sem se vedno bolj zaljubljal v svoj poklic.
Ko mi je januarja 2010 rektor predlagal, naj nadaljujem formacijo v mednarodnem semenišču Bidasoa, je bilo to zame jasno Božje znamenje, da me kliče. Od septembra 2010 do junija 2015 so bila res čudovita leta. Izkušnja v Bidasoi in akademska formacija na Univerzi v Navarri sta močno vplivali na moje življenje.
18. aprila 2015 sem bil v Pamploni posvečen v diakona.
Ob koncu tečaja sem se z veseljem vrnil v svojo škofijo.
19. decembra istega leta sem bil posvečen v duhovnika. To je bilo pred skoraj petimi leti."
"Edina beseda, ki mi prihaja iz srca, je hvala!
Gospod, hvala, ker si me poklical. Hvala vsem, ki s svojim prizadevanjem in odpovedmi omogočajo formacijo številnih duhovnikov."
