Gregorius Aero je semeniščnik iz škofije Surabaya v Indoneziji, ki želi postati duhovnik.
"Zgodba o mojem poklicu se je začela, ko sem bil star 8 let. Nekoč sva šla z mamo obiskat Marijino votlino, tam sva molila in začutil sem, da me Marija kliče, naj grem po poti njenega sina Jezusa; morda se vam to zdi nekoliko čudno, vendar verjamem, da je to Božji klic po Mariji, naj postanem duhovnik.
Po tem trenutku sem mami neposredno povedal, da želim postati duhovnik. Mislil sem, da bo mama mislila, da gre za otroško šalo, vendar je bila njena reakcija povsem nepričakovana, saj mi je rekla, da če res želim postati duhovnik, naj ohranim ta poklic, ki mi ga je poslal Bog, in ohranim tesen odnos z njim. S tem odgovorom sem spoznal, da je moja mati želela, da postanem duhovnik.
Tako sem začel biti aktiven v župniji in postal ministrant. Pri 15 letih sem vstopil v nižje semenišče. Življenje v semenišču se zame ni zelo razlikovalo od življenja doma, zato sem se dobro prilagodil.
Semenišče je tudi izkušnja. Tam sem se duhovno in osebnostno razvijal. Čutil sem, da je moj odnos z Bogom tesnejši in da je tudi moja poklicanost rasla, naučil pa sem se tudi Bogu ponuditi vse.
Škof mi je predlagal, da me pošlje na študij v mednarodno semenišče Bidasoa; tam sem že več kot leto dni, po malem sem se prilagajal in po zaslugi vzgojiteljev in spremljevalcev sem premagal kulturno in jezikovno oviro, bratstvo med semeniščniki, pomoč učiteljev in vzgojiteljev delajo vse, da moja poklicanost še naprej raste."
Zelo sem hvaležna, ker sem med študijem v Pamploni občutila Božjo ljubezen, ki jo čutijo učitelji, razredniki, sošolci in vi, moji dobrotniki. Menim, da mi bivanje tukaj potrjuje poklicanost v duhovništvo. Zahvaljujem se Bogu, da me je poklical k temu poklicu, in tudi vam za veliko pomoč pri tej duhovniški formaciji.
Zaradi vaše velikodušnosti lahko opravljam svojo poklicanost. Najlepša hvala, ker uporabljate svoja sredstva za formacijo duhovnikov. Naj vas Bog vedno blagoslavlja.
