"Ime mi je Benedict Fredrick PatrickMojemu očetu je ime Fredrick Patrick Nyundo, moji materi pa Edwina Evarist Muzi. Sem drugi otrok, ki se je rodil med devetimi otroki v moji družini, od katerih je sedem dečkov in dve deklici. Rodil sem se 7. avgusta 1998 v okrožju Kibondo v regiji Kigoma v državi Tanzaniji.

Moja škofija je Kigoma, ime mojega škofa pa Joseph Mlola. Osnovnošolsko izobrazbo sem pridobil na osnovni šoli Nengo, srednješolsko v semenišču svetega Jožefa Iteramboga v škofiji Kigoma, višjo stopnjo izobrazbe pa sem končal v semenišču svete Marije Nyegezi, ki je v škofiji Mwanza v Tanzaniji.

Že kot otrok sem rad hodil v cerkev, kjer sem pomagal kot ministrant in se pogovarjal z župnikom. Po končani osnovni šoli sem imel priložnost iti v semenišče, kjer se je moj poklic še okrepil.

Sveti obredi, kot so vsakodnevno obhajanje svete maše, spoved, rekolekcije in življenje v bratstvu z duhovniki, so še okrepili mojo poklicanost in v meni je zrasla želja, da bi nekoč postal duhovnik.

Patricka Mahinje, ki mi je ob poznavanju družinskega položaja in moje poklicanosti omogočil, da sem končal semenišče, čeprav nisem plačal vseh zahtevanih šolnin.

Po vsem tem je luč moje poklicanosti še naprej gorela po zaslugi mojega škofa Jožefa Mlole, ki me je skupaj z drugo sestro, sestro Elimerindo, podpiral, da sem nadaljeval študij v semenišču na višji stopnji.

Kasneje sem za eno leto vstopil v predduhovniško semenišče v škofijskem domu za oblikovanje duhovniških poklicev, da bi prepoznal svoj duhovniški poklic v služenju drugim. Hvala Bogu, leta 2021 me je škof poslal v Španijo na Univerzo Navarra na filozofski in teološki študij. Naj mi Bog pomaga doseči duhovništvo.

Glavne apostolske in družbene potrebe v moji državi, zlasti v škofiji Kigoma, so naslednje: velika potreba po številnih duhovniških poklicih in veliko mladih moških, ki tako kot jaz v svojih družinah nimajo dovolj možnosti, da bi jim pomagali pri boljši izobrazbi v semenišču, kjer bi našli dobro okolje za vzgojo svojega poklica.

Prav tako pa v mnogih krajih ni dovolj duhovnikov, ki bi ljudem nudili duhovno službo, da bi okrepili njihovo vero in videli Boga v njihovem življenju, kar je tudi močno vplivalo na mojo poklicanost.

Bidasoa je zelo dober kraj za življenje in videnje Boga. Ljudje živijo bolj bratsko, pomagajo tistim, ki potrebujejo pomoč, in so zelo skromni. Kar zadeva vzgojitelje, so vsi zelo dobri in nam vedno pomagajo duhovno in telesno rasti z veliko miloščine. Všeč mi je, da živim v Bidasoi.

Rad bi se zahvalil Bogu za ta dar duhovniškega poklica. Prav tako bi se rad zahvalil svojemu škofu, svojim vzgojiteljem v Bidasoi, še posebej pa CARF-u in vsem drugim dobrotnikom, ki so bili naši sponzorji pri študiju na Univerzi v Navarri. Naj vas Bog vse blagoslovi.