"V moji družini smo štirje: oče, mama, mlajša sestra in jaz. Moji starši so ljudje z globokimi krščanskimi vrednotami in so nam vedno vcepljali ljubezen do Kristusa, Device Marije in Cerkve. Zahvaljujoč Bogu in trdemu delu mojih staršev smo lahko živeli z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami. S preostalimi člani družine (starimi starši, tetami, strici in bratranci) smo si ostali zelo blizu.

S štipendijo sem lahko študirala na katoliški univerzi Redemptoris Mater (UNICA), smer mednarodni odnosi in mednarodna trgovina, in diplomirala leta 2019. Zaradi mojih dobrih učnih rezultatov se je z mano pogovarjal lokalni časopis.

Verjamem, da je bil poklic za duhovniško službo vedno kot majhno seme, ki je po malem raslo. Kot otrok sem vsako nedeljo hodil k maši, ob četrtkih pa sem svojo babico po očetovi strani, ki je bila izredna delivka obhajila, spremljal k sveti uri z Najsvetejšim zakramentom.

Potem sem začel biti ministrant in pri 17 letih sem odšel. Pri 12 letih sem opravil evangelizacijsko rekolekcijo (po metodi celostnega sistema nove evangelizacije CELAM), pri 13 letih pa sem se pridružil mladinski pastorali, kjer sem lahko dozorel svoj poklic.

Brez prekinitve študija sem se zelo angažiral v poslanstvu mladinskega duhovništva v svoji župniji, škofiji in državi. V tej službi sem lahko dobro razločeval in spoznal, da me Bog kliče k nečemu več.

Prelomnica, ko sem menil, da je Bog potrdil mojo poklicanost, je bila leta 2019 na XI. mednarodnem mladinskem forumu, ki ga je organiziral Dikasterij za laike, družino in življenje.

Udeleženci tega srečanja so imeli priložnost prisluhniti svetemu očetu, ki nas je v svojih besedah pozval, naj bomo pogumni in se brez strahu predamo služenju Gospodu. Te besede so bile zadnji impulz, ki me je spodbudil, da sem naredil dokončen korak in vstopil v semenišče.

Ko sem tistega leta zaključeval študij, sem se odločil, da bom pustil službo (več kot leto dni sem delal v zavarovalnici) in pustil svoje obveznosti v škofovski konferenci, kjer sem se ukvarjal z mladinskim duhovništvom.

Govoril sem s svojim škofom, ki je bil takrat predsednik mladinskega oddelka CEN, in mu predstavil svoj odstop; razložil sem mu, da odstopam, ker se čutim poklicanega, da vstopim v semenišče, in on ga je z veseljem sprejel. Naslednje leto sem vstopil v semenišče in škof se je odločil, da me pošlje na študij v Pamplono.

"V Bidasoi je to čudovita izkušnja. To, da lahko delim s kleriki iz različnih držav, me je napolnilo z bogatimi izkušnjami za mojo duhovno, intelektualno in kulturno formacijo," pravi.

Formacija, ki nam je na voljo v semenišču, je fenomenalna; zaradi nje sem lahko razumel velik pomen duhovnega vodstva v življenju semeniščnika in duhovnika.

V veliko pomoč so nam ljudje, ki so predani vašemu poklicu in vam pomagajo premagovati težave, ki se lahko pojavijo na poti. Zaradi duhovnega vodstva, spovedi in dobro opravljene svete maše je Bidasoa kraj, kjer je srečanje z Jezusom Kristusom najpomembnejše.

Seveda poleg vsega tega obstajajo tudi drugi načini oblikovanja, kot so srečanja, športni dogodki itd. V Bidasoi je zelo poskrbljeno za svobodo semeniščnikov, kar pripomore k utrjevanju poklicanosti.

V Nikaragvi so potrebni duhovniki, ki so trdno zavezani evangelizacijskemu poslanstvu Cerkve. Pastirji, ki pogumno in z ljubeznijo branijo ovce pred volkovi; pastirji, ki oznanjajo Kristusovo sporočilo odrešenja in se v resnici zavzemajo za to, kar je prav, spričo nepravičnosti.

Po zgledu, ki so nam ga dali škofje, se mora celotna nikaragovska Cerkev postaviti v službo potrebam ljudi, znati trpeti z ljudmi in jih spremljati v pomembnih in težkih trenutkih.

Revščina, neenakost ter pomanjkanje individualnih in kolektivnih svoboščin so med največjimi družbenimi izzivi v državi.

"Zahvaljujem se dobrotnikom za veliko podporo, ki nam jo nudijo. Bodite prepričani, da ste vedno v naših molitvah in da bo vse, kar storite, dobro uporabljeno za evangelizacijsko poslanstvo Cerkve."

Bidasoa je kot majhen zaklad, kjer se lahko oblikujemo v dobrem in zdravem nauku Cerkve (s tem samo ponavljam besede, ki mi jih je rekel moj škof, preden sem odšel sem. V teh dveh letih sem lahko potrdil te besede svojega škofa) Hvala vam za vašo zavzetost za to stvar!