"V vernikih hranijo upanje na eshatološki cilj, h kateremu potujejo kot člani romarskega Božjega ljudstva v zgodovini. To jih bo nujno spodbudilo, da bodo pogumno pričevali za 'veselo oznanilo', ki daje smisel vsemu njihovemu življenju." Janez Pavel II. v encikliki Rosarium Virginis Mariae.

Pet slavnih skrivnosti

Ob sredah in nedeljah molimo slavne skrivnosti. Za Radostne skrivnosti ki obravnavajo oznanjenje in Jezusovo otroštvo, so rezervirane za ponedeljke in sobote. Torek in petek sta rezervirana za žalostne skrivnosti, svetle skrivnosti pa se molijo ob četrtkih. Slavne skrivnosti svetega rožnega venca združujejo zemljo in nebo, od Kristusovega vstajenja do Marijinega kronanja v nebesih.

Jezusa Kristusa ni mogoče zmanjšati na njegovo križano podobo. On je Vstali! Rožni venec je vedno izražal to prepričanje vere.Povabljeni smo k premišljevanju o trpljenju in nato k pogledu na Kristusovo slavo, na njegovo vstajenje in vnebohod. Ob kontemplaciji vstalega Jezusa ponovno odkrijemo razloge za našo vero, podoživimo veselje Device Marije, ki je intenzivno doživljala novo življenje poveličanega Sina.

Pri prvi od slavnih skrivnosti premišljujemo o Gospodovem vstajenju.

• Marko 16,6-8: Ko so vstopili v grob, so videli na desni strani sedeti mladeniča, oblečenega v belo obleko, in se zgrozili. On pa jim je rekel: "Ne bojte se. Iščete Jezusa iz Nazareta, Križanega; vstal je, ni ga tukaj. Oglejte si kraj, kamor so ga položili. Toda pojdite in povejte njegovim učencem in Petru, da gre pred vami v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel." Pobegnili so od groba, ker sta jih zajela velik strah in trepet, in zaradi strahu niso nikomur ničesar rekli.

Kristus živi

Jezus je Emanuel, Bog je z nami, Jezus je vstal! Ni v grobu. To je velika resnica, ki napolnjuje našo vero z vsebino. Pojavil se je Devici Mariji, Petru in drugim apostolom. Prav tako prihaja naproti nam, ki smo njegovi učenci.

Ker je Jezus živ, ima moč, da spremeni naša življenja, in nas vabi v osebni odnos z njim. Velikonočni čas je čas veselja, veselja, ki ni omejeno le na ta čas liturgičnega leta, ampak je vedno zakoreninjeno v srcu kristjana. Ker Kristus živi. Ostaja v svoji Cerkvi: v njenih zakramentih, liturgiji, pridiganju in vseh njenih dejavnostih. Na poseben način je Kristus še naprej navzoč med nami v vsakodnevnem darovanju v sveti evharistiji. Zato je Katoliška maša je središče in korenina krščanskega življenja.

V luči njegovega vstajenja tudi razmišljamo o vseh dušah, ki so nam bile najdražje, združene s Kristusom. Z njimi delimo žalovanje. Spominjamo se jih v daritvi križanega in vstalega Gospoda in so del naše molitve.

Pri drugi slavni skrivnosti premišljujemo o Gospodovem vnebohodu.

• Matej 28,18-20: Jezus je prišel k njim in jim govoril takole:
  "Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej, učite vse narode, krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in jih učite, naj se držijo vsega, kar sem vam zapovedal. In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta."
  Ko je to rekel, se je dvignil pred njimi in oblak ga je zakril pred njihovimi očmi. In ko sta, medtem ko je odhajal, vztrajno gledala v nebo, sta se jima prikazala dva moža v belem, ki sta jima rekla:
  "Galilejci, kaj počnete tam, ko gledate v nebo? Ta, ki je bil vzet od vas, ta Jezus, bo prišel, kakor ste ga videli, ko se je povzpel v nebesa."

Kristus se je povzpel v nebesa

Druga slavna skrivnost rožnega venca nas uči zaupati v Gospodovo voljo. 

Jezus gre k Očetu. Prav je, da je Kristusova sveta človeškost deležna spoštovanja, aklamacije in oboževanja vseh hierarhij angelov. Oče je zadovoljen s Sinovim darovanjem samega sebe, sprejel je njegovo žrtev in zdaj je Jezus, Mesija, za vedno zasedel mesto Gospoda nad vsem stvarstvom..

Dokler smo na zemlji, ga ne bomo več videli. Naš prvi odziv je, da se počutimo kot sirote. Pogrešamo ga. Vendar je to napačen vtis. V resnici ga ni več. Z nami ostaja še na drug način. "On vam je bližje kot vi sami sebi." je dejal sveti Avguštin.

Veliko poslanstvo, ki smo ga prejeli v Krstje so-odkup. Kristusova dobrodelnost nas spodbuja, da prevzamemo del te božanske naloge reševanja duš.

"Človeška družina se nenehno obnavlja; v vsaki generaciji si moramo še naprej prizadevati, da bi ljudem pomagali odkriti veličino njihove poklicanosti kot Božjih otrok.Vcepiti je treba zapoved ljubezni do Stvarnika in do bližnjega." Sveti Josemaría

Naj znamo z zgledom in besedo pričevati o veri, ki jo izpovedujemo.

Veličastne skrivnosti: ev tretjem pa premišljujemo o prihodu Svetega Duha.

• Apostolska dela 2,1-4: "Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi skupaj na enem mestu. Nenadoma se je z neba zaslišal zvok, podoben pihanju močnega vetra, in napolnil je vso hišo, v kateri so sedeli.
  In prikazali so se jim ognjeni jeziki, ki so se razdelili in se ustavili na vsakem od njih; in vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli govoriti v drugih jezikih, kakor jim je Duh dajal govoriti".

Milost Svetega Duha

Božanska krepost, ki krščansko dušo napolni z darovi Svetega Duha, je velika podpora upanja, mogočna sila, edina prava pomoč za človeško življenje. Govorimo o milosti, ki nas posvečuje in ki ji v resnici predhodijo in sledijo učinkovite milosti. V resnici je pomembno, da se človekov duh od znotraj prenavlja in rojeva za novo življenje.

Prihod Svetega Duha je globoka resničnost, ki nam jo razkriva Sveto pismo. To ni spomin na preteklost. Poleg bede in grehov vsakega izmed nas je resničnost tudi današnje Cerkve in Cerkve vseh časov. Zatekajmo se k njegovim milostim, z molitvijo se obrnimo k Svetemu Duhu, da bi se mu zahvalili ali ga prosili za milosti.

"Jezus je izpolnil svoje obljube: vstal je, se povzpel v nebesa in nam v edinosti z večnim Očetom pošilja Svetega Duha, da bi nas posvetil in nam dal življenje. Živeti po Svetem Duhu pomeni živeti v veri, upanju in ljubezni, pustiti Bogu, da nas prevzame in spremeni naše srce iz korenin, da bi ga prilagodil svoji meri," pravi sv. Josemaría.

Veličastne skrivnosti: Pri četrti skrivnosti premišljujemo o Marijinem vnebovzetju.

• Katekizem katoliške Cerkve, 974: "Blažena Devica Marija je bila po končanem zemeljskem življenju s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo, kjer je že deležna slave vstajenja svojega Sina in pričakuje vstajenje vseh članov svojega telesa."

Marija je vzeta v nebesa

Assumpta est Maria in coelum: gaudent angeli: Bog je Marijo z dušo in telesom vzel v nebesa in angeli se veselijo! Tako poje tudi Cerkev. Mesto Device Marije je bilo v nebesih, kjer jo je čakal njen Sin. Ker je polna milosti. Intenzivnost in narava njenih milosti sta v njenem življenju različni; ena je milost ob spočetju, druga ob utelešenju. In drugačna je milost, ki jo prejme pri Marijino vnebovzetje v nebesa. V slednjem namreč Devica Marija prejme polnost svetosti.

In mi, kristjani, lahko v tej slavni skrivnosti svetega rožnega venca kontempliramo to čudo.

Pri peti od slavnih skrivnosti premišljujemo o kronanju Marije za Kraljico in Gospodinjo vsega stvarstva.

• Razodetje (11-12): "In prikazalo se je veliko čudo v nebesih. Odprlo se je Božje svetišče v nebesih in v svetišču se je prikazala skrinja njegove zaveze, pojavile so se strele, hrumenje, grmenje, potresi in velika toča.
  Na nebu se je prikazalo veliko znamenje: ženska, oblečena v sonce, pod njenimi nogami je bila luna, na glavi pa je imela krono iz dvanajstih zvezd.

Marija v nebeški slavi

Marija, Kraljica vesolja, je popravila padec Eve in s svojim brezmadežnim podplatom poteptala glavo peklenskega zmaja. Božja hči, Božja mati, Božja soproga. Oče, Sin in Sveti Duh jo okronajo za vladarico vesolja. Angel in patriarhi, preroki in apostoli, mučenci, spovedniki in devica jo častijo. Vsi svetniki in vsi grešniki. Ti in jaz. Razmišljati moramo o sebi, o svoji poklicanosti, po kateri se bomo nekoč pridružili angelom in svetnikom in katere posvečujoče milosti že v tem življenju napovedujejo skrivnostno in tolažilno resničnost.

Cerkev nas vabi, naj se v vseh svojih potrebah zatekamo k njej, k Devici Mariji, naši Materi in Kraljici. Biti Mati Boga in Mati človeštva je trden temelj sinovskega zaupanja v njeno mogočno priprošnjo, ki nas tolaži in spodbuja, da se dvignemo iz padcev.

To je sinteza celotnega rožnega venca, ki se tako zaključi v veselju in slavi.