Cerkev z veseljem praznuje praznik svetega Tomaža, enega od dvanajstih apostolov, ki jih je izbral Jezus. Njegovo mučeništvo praznujemo 3. julija. Njegov lik, ki ga pogosto povezujejo z dvomom, vsebuje občudovanja vredno duhovno globino in pogumno pričevanje vere, ki ga je popeljala na konec znanega sveta. Njegovo življenje nas opominja, da je lahko iskren dvom v iskanju resnice pot do najmočnejše vere.
Sveti Tomaž, imenovan tudi Didimus, kar v grščini pomeni dvojček, je bil Jud in je verjetno izhajal iz Galileje, tako kot večina apostolov. Čeprav evangeliji o njegovem življenju pred srečanjem z Jezusom ne dajejo veliko informacij, se njegovo ime pojavlja na vseh seznamih dvanajstih apostolov.
Jezus ga je izbral, da bi bil del intimne skupine učencev, ki bi ga spremljali med njegovim javnim življenjem. Omenjen je v ključnih trenutkih evangelija, zlasti v Janezovem evangeliju, kjer razkriva svojo strastno, iskreno in globoko človeško osebnost.
Svetega Tomaža se spominjamo predvsem po njegovem odzivu na napoved Kristusovega vstajenja. Ko so mu drugi apostoli povedali, da so videli vstalega Gospoda, je odgovoril z znamenitim stavkom: "Če ne bom videl na njegovih rokah znamenja žebljev in ne bom dal svojega prsta v luknje za žeblje in svoje roke v njegovo stran, ne bom verjel" (Jn 20,25).
Vendar ta dvom ni posledica sovražnega upora ali nezaupanja, temveč iskrene želje po razumevanju in potrditvi resnice. Osem dni pozneje, ko se Jezus ponovno pojavi, tokrat ob Tomažu, ga povabi, naj se dotakne njegovih ran. Apostolov odziv je ena najlepših izpovedi vere v evangeliju: "Moj Gospod in moj Bog!" (Jn 20,28).
S tem vzklikom sveti Tomaž ne priznava le Kristusovega vstajenja, ampak tudi njegovo božanskost. To je ključni trenutek, saj Jezus odgovori s stavkom, namenjenim vsem, ki bodo sledili: "Ker ste me videli, ste verjeli; blagor tistim, ki verjamejo, ne da bi videli" (Jn 20,29).
Po spletni strani Binkošti in izlitju Svetega Duha je Tomaž tako kot drugi apostoli odšel oznanjat evangelij. Po najmočnejšem krščanskem izročilu - tako v patrističnih virih kot v živem izročilu Cerkve na Vzhodu - je sveti Tomaž ponesel vero vse do Indije.
Različna starodavna pričevanja, kot so pričevanja svetega Efrema, svetega Hieronima in zgodovinarja Evzevija iz Cezareje, potrjujejo, da je Tomaž pridigal v Partiji (današnji Iran) in nato potoval na jugozahodno obalo indijske podceline, v regijo Kerala. Tam je ustanovil krščanske skupnosti, ki so se ohranile do danes in so znane kot kristjani svetega Tomaža.
Med svojim poslanstvom je pogumno evangeliziral, delal čudeže in krstil številne spreobrnjence. Pravijo, da je prišel celo na kraljev dvor. Gondofares in spreobrnili mnoge na območju današnjega Pakistana in Indije. Njegovo oznanjevanje je bilo plodno, vendar je sprožilo tudi zavračanje tistih, ki so nasprotovali krščanstvu.
Sveti Tomaž je umrl mučeniške smrti, verjetno okoli leta 72, v Mylapore, blizu mesta Chennai (nekdanji Madras) v Indiji. Po izročilu naj bi ga med molitvijo v jami prebodlo kopje, simbol istega orodja, s katerim je vojak prebodel Kristusovo stran.
Njegov grob v Indiji je v prvih stoletjih postal romarski kraj. Danes v mestu Mylapore stoji bazilika svetega Tomaža, ena redkih katoliških cerkva, zgrajenih na grobu apostola (drugi sta v Rimu in Santiagu de Compostela).
Njegov lik še posebej častijo vzhodne Cerkve in katoliške skupnosti v Južni Aziji, ki ponosno ohranjajo živo vero, ki korenini v pričevanju tega apostola.
Durante muchos siglos, la Iglesia latina celebró la fiesta de santo Tomás el 21 de diciembre. Sin embargo, tras la reforma del calendario litúrgico en 1969, su memoria fue trasladada al 3 de julio. Esta fecha coincide con la traslación de sus reliquias a Edesa (actual Urfa, en Turquía) en el siglo IV, un hecho importante para la Iglesia siríaca y para la expansión del cristianismo oriental.
Ob praznovanju svetega Tomaža 3. julija lahko ponovno odkrijemo njegovo vlogo pričevalca vstajenja, apostola misijonarja in vzornika vere, ki se krepi s ponižnim iskanjem resnice.
Lik svetega Tomaža je še posebej blizu tistim, ki v svoji veri doživljajo trenutke negotovosti, vprašanj ali dvomov. Njegova zgodba nam kaže, da dvom ni greh, ampak stopnja, ki lahko, če jo dobro živimo, vodi k zrelejši veri.
Jezus ne zavrne svetega Tomaža zaradi njegove nevere, ampak mu ustreže. In Tomaž, ko spozna Kristusa, izpoveduje vero, ki je še noben apostol ni izpovedal tako jasno.
Tako kot Tomaž smo tudi mi poklicani, da od želje po dokazih preidemo k veselju vere. V krščanskem življenju ne vidimo vedno zato, da bi verjeli, ampak verjamemo zato, da vidimo z očmi srca in duše.
V fundaciji CARF Spodbujamo celostno oblikovanje semeniščnikov in škofijskih duhovnikov, ki želijo tako kot sveti Tomaž ponesti vero do konca sveta. Mnogi med njimi, tako kot on, prihajajo iz oddaljenih dežel in se bodo vrnili, da bi evangelizirali, krepili krščanske skupnosti in bili žive priče Kristusove ljubezni. Praznovanje svetega Tomaža je tudi priložnost, da podvojimo svojo molitev za poklice in velikodušno podpremo to poslanstvo.
Tomaža, enega od dvanajsterih, imenovanega Didim, ni bilo z njimi, ko je prišel Jezus. Drugi učenci so mu rekli:
-Videli smo Gospoda!
On pa jim je odgovoril:
-Če ne vidim znamenja žebljev na njegovih rokah, če ne položim prsta v znamenje žebljev in ne položim roke v njegovo stran, ne bom veroval.
Osem dni pozneje so bili njegovi učenci spet notri in z njimi je bil tudi Tomaž. Čeprav so bila vrata zaklenjena, je prišel Jezus, se postavil mednje in rekel:
-Mir z vami.
Nato je rekel Tomásu:
-Prenesi svoj prst sem in poglej moje roke, prenesi svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.
Tomaž mu je odgovoril in rekel:
-Moj Gospod in moj Bog!
Jezus je odgovoril:
-"Ker ste me videli, ste verjeli; blagor tistim, ki niso videli, a so verjeli.
Evangelij po Janezu: Jn 11,16; Jn 14,5; Jn 20,24-29.
Sinoptični evangeliji (seznam dvanajstih apostolov): Mt 10,2-4; Mk 3,16-19; Lk 6,14-16.
Katekizem Katoliške cerkveKKC 642-644: Pričevanja apostolov o vstajenju.
Evzebij iz Cezareje, Cerkvena zgodovinaKnjigi III in IV (4. stoletje): omemba misijona svetega Tomaža v Partiji in Indiji.
Sveti Hieronim, De viris illustribusPoglavje 3: Informacije o Tomaževi evangelizaciji.
San Gregorio de Nazianzo, Orationes33, 18: omemba Thomasovega pošiljanja v Indijo.
Sveti Efrem Sirski, Pesmi o apostolihHvalnica 42: Poveličuje Tomažovo pridiganje v vzhodnih deželah.
Rimski liturgični koledar (posodobljen po drugem vatikanskem koncilu)Določitev praznika svetega Tomaža Apostola na 3. julij.
Rimska martirologija (tipična izdaja 2001), str. 336: Memoria litúrgica y breve nota hagiográfica sobre el apóstol.
Bazilika svetega Tomaža (Santhome), Mylapore, IndijaIzročilo in čaščenje kraja njegovega mučeništva in pokopa.
Katoliška enciklopedija (ur. 1912), članek "Sveti Tomaž": Zgodovinska in patristična sinteza apostolovega življenja in poslanstva.
