DONIRAJTE ZDAJ

Fundacija CARF

21 avgust, 20

Sveta Izabela, aragonska infantka in portugalska kraljica: luč prijazne svetosti

V cerkvi kraljevega semenišča San Carlos v Zaragozi prevladujejo podobe svetnikov iz Aragonije ali povezanih z Družbo Jezusovo, ki so jih jezuitski kiparji izklesali za tempelj, ki je apoteoza baroka. Med predstavljenimi svetniki je tudi svetnica iz Zaragoze, ki je osvojila srca Portugalcev: kraljica Izabela, hči in vnukinja Jakoba I. in Petra III. iz Aragonije, poročena s portugalskim kraljem Dionisom.

Aunque las Cortes de Aragón la declararon patrona del reino en 1678, es Zaragoza la que acumula más recuerdos y referencias a esta santa, nacida en el palacio de la Aljafería hacia 1270. A diferencia de otros santos aragoneses, no tiene dedicada una capilla en El Pilar o la Seo, pero la monumental iglesia barroca de la plaza del Justicia está bajo su advocación. También lleva su nombre una de las calles que saliendo de dicha plaza desemboca en una de las arterias más transitadas de Zaragoza: la calle Alfonso.

Sveta Elizabeta

Ikonografija aragonske infantke in portugalske kraljice se osredotoča predvsem na njeno junaško dobrodelnost, usmerjeno predvsem k revnim in bolnim. Na podobi svetega Karla je upodobljena s kraljevsko krono in vijoličnim plaščem, ki ga drži v obeh rokah in je napolnjen z vrtnicami.

El rostro, de una tonalidad entre blanquecina y sonrosada, es una muestra de la expresividad barroca, una combinación armoniosa entre lo sublime y lo sencillo. “Delicadeza” es el término que mejor podría definir la imagen. Su contemplación llevará a algunos a disquisiciones sobre dónde empieza la historia y termina la leyenda, pues el repertorio hagiográfico es pródigo en ejemplos de reinas y princesas caritativas que, interrogadas por sus padres o maridos sobre el contenido de los pliegues de sus mantos, enseñan rosas en vez de las monedas o los alimentos destinados a los pobres.

Temu je treba ugovarjati, da nobena legenda ne more postaviti pod vprašaj pričevanj o Elizabetini dobrodelnosti, ki je izraz njene vere v prepoznavanje tistih, ki potrebujejo pomoč. pacienti s Kristusom. Bila je svetnica, ki je bila tako kot drugi resnična mati usmiljenja.

Trnje in vrtnice

Unos cincuenta años antes de Cristo, el libro de la Sabiduría (1, 8) mostraba el retrato de una época en la que la felicidad pasaba por coronarse de rosas antes de que quedaran marchitas. Pero las rosas siempre tienen espinas y también, por supuesto, la propia vida.

Ti trni niso prizanesli niti ljubki, prijazni in inteligentni kraljici Elizabeti. Njen razvit plašč vrtnic je podoba njenega življenja. Vendar upoštevajte, da so na plašču prikazane vrtnice in ne trnje.

In to je, da je Christian ne prikriva resničnosti življenja, temveč ji daje novo preobleko: nadnaravno, saj je avtentična Krščansko življenje je poistovetenje s Kristusom.

Pobožnost do svetnikov osvetljuje misel, da so drugi Kristus. Brez svetnikov. Krščanstvo postaja vse težje dostopna. Če odstranimo svetnike in preroke, nam ostane gledalec in negibni Bog filozofov.

santa isabel 1

Sveta Elizabeta Portugalska, molite za mir v naših državah. Je zavetnica vojskujočih se ozemelj.

Sveta Elizabeta: luč prijazne svetosti

Sveti Josemaría Escrivá, aragonski svetnik iz 20. stoletja, je nekoč o sveti kraljici govoril takole: "Ta prijazna svetost aragonske infantke, portugalske kraljice Izabele, katere potovanje po svetu je bilo kot svetleča setev miru med ljudmi in narodi."

No cabe un prodigio mayor de síntesis en estas elogiosas palabras. Frente a una “santidad” rigorista y antipática, tenemos aquí un ejemplo de naturalidad, una demostración de que la santidad también puede habitar en los palacios y moverse con soltura en banquetes, audiencias y visitas. En la feria de las intrigas y las mezquindades, la santidad resulta posible si se mueve al compás de la presencia de Dios. Esa presencia se alimentaba en la piedad de Isabel, en el rezo de los salmos y en la misa diaria. De ahí salía la fortaleza de alguien que, a semejanza de la Esther bíblica, bien habría podido decir: “Mi Señor y Dios,  no tengo otro defensor que Tú” (Est 4, 17).

Njen mož, kralj Don Dionis, se je pogosto zdel bolj zainteresiran za galantnost trubadurjev kot za vladne zadeve. Njegove stalne nezvestobe so bile javno znane, vendar je bila Izabela tiho in je pogosto spremenila pogovor ali se umaknila v kapelo palače, ko so jo razvezani jeziki dvorjanov želeli mučiti z najnovejšimi novicami o "galantnem življenju" njenega moža.

Alfonzovega sina Alfonza do očeta, saj je ta kazal znake naklonjenosti do svojih nezakonskih bratov. Kraljica je odšla na ravnino blizu Lizbone, da bi se izognila spopadu med vojskama svojega moža in sina, in čeprav se mu je uspela izogniti, so jo po kraljevem ukazu zaprli za obzidje trdnjave Alenquer zaradi neupravičenega suma, da je sama podžgala Alfonzov upor. Vendar je leta 1325 zapustila trdnjavo, da bi pomagala don Dionizu na smrtni postelji.

Será entonces cuando el propio rey recordó a Alfonso que la reina era dos veces su madre, pues le dio la vida entre lágrimas y oraciones. Isabel iría al encuentro de Dios en 1336 en Estremoz, en medio del calor y las fatigas del ardiente verano del Alentejo, cuando se dirigía a interponerse entre los ejércitos enfrentados de dos Alfonsos: su hijo, Alfonso IV de Portugal, y su nieto, Alfonso XI de Castilla.

Sveta Elizabeta: Kraljica ljubezni

Fue también la pacificadora, pues las bienaventuranzas nos muestran el retrato de los imitadores de Cristo, y llaman hijos de Dios a los que trabajan por la paz (Mt 5,9).

Samo tisti, ki so napolnjeni z Bogom, imajo mir in ga lahko posredujejo naprej. Mir pogosto prihaja tudi iz nežne, čeprav pogosto napačno razumljene svetosti, ki v drugih vidi druge Božje otroke.

Antonio R. Rubio Plo
Diplomiral iz zgodovine in prava
Mednarodni pisatelj in analitik
@blogculturayfe / @arubioplo

VOKACIJA 
KI BO PUSTILA PEČAT

Pomoč pri setvi
svet duhovnikov
DONIRAJTE ZDAJ