Vsako leto Četrtek po BinkoštiCerkev praznuje poseben liturgični praznik: praznik Jezusa Kristusa, visokega in večnega duhovnika. To ni le še en liturgični spomin, ampak globoko povabilo k razmišljanju o samem srcu krščanske skrivnosti: Kristus, ki se daruje Očetu za odrešenje svetain ki povezuje duhovnike Cerkve s to žrtvijo.
Ta praznik ima v središču Kristusa v njegovem duhovniška razsežnosttj. kot posrednik med Bogom in človekom (prim. 1 Tim 2,5). Ne praznuje določenega trenutka svojega življenja (na primer božiča ali velike noči), temveč svoje večno duhovniško bitjepo Melkizedekovem redu (prim. Heb 5,6).
Jezus ni bil duhovnik kot tisti v judovskem templju. On je popoln duhovnik ker je ponujal ne živalske žrtve, ampak njegovo lastno telo in kri. v poslušnosti in ljubezni do Očeta. Kot pravi Pismo Hebrejcem: "Kristus je prišel kot veliki duhovnik prihodnjih dobrih stvari ... ne s krvjo kozlov in telet, ampak s svojo krvjo je enkrat za vselej vstopil v svetišče in dosegel večno odkupitev" (Heb 9,11-12).
Ta praznik so v 20. stoletju v liturgični koledar uvedli nekateri škofje, zlasti v Španiji in Latinski Ameriki, leta 1987 pa ga je odobrila Kongregacija za bogoslužje. Od takrat so ga sprejele številne škofije po vsem svetu.
Cerkev uči, da je Kristus duhovnik, žrtev in oltar hkrati. Ni le tisti, ki ponuja, ampak tudi tisti, ki tisti, ki se preda.Kristus, večni duhovnik, je z daritvijo svojega telesa enkrat za vselej dovršil delo človeškega odrešenja" (predgovor k maši tega praznika).
Pri zadnji večerji je zakramentalno napovedal žrtev, ki jo bo dokončal na križu. Od takrat, vsaka maša je resnična in zakramentalna uresničitev te edine žrtve. Po moči Svetega Duha se ne ponavlja, ampak postaja navzoč.
Zato duhovniki obhajajo evharistijo, deluje "in persona Christi Capitis". (v osebi Kristusa, Glave) in ne zgolj kot delegati ali predstavniki. Po njih deluje Kristus sam.
Ta festival je tudi privilegirana priložnost, da molitev za duhovnike. Skupaj s Kristusom Duhovnikom so bili sestavljeni za nadaljevanje njegovega poslanstva. Po besedah svetega Janeza Pavla II: "Službeno duhovništvo je deležno edinega Kristusovega duhovništva in ima nalogo, da v vsaki dobi udejanja odkupno žrtev" (Pismo duhovnikom, veliki četrtek 1986).
Danes duhovniki bolj kot kdaj koli prej potrebujejo našo bližino, naklonjenost in molitve. Njihovo poslanstvo je lepo, a tudi zahtevno. So orodje Kristusove ljubezni, vendar niso izvzeti iz težav, utrujenosti in skušnjav.
Ta festival je torej tudi poziv k obnovitvi ljubezni in podpore našim pastorjem. To je tudi dan za poziv k novim duhovniškim poklicem. Cerkev potrebuje moške, ki so v ljubezni do Kristusa pripravljeni svoje življenje posvetiti služenju evangeliju.
Kontemplirati Kristusa kot najvišjega in večnega duhovnika pomeni kontemplirati njegovo Srce, njegovo podaritev samega sebe, njegovo poslušnost Očetu in njegovo sočutje do človeštva. Postal je duhovnik, da bi brez prestanka posreduj za nasKot piše v Pismu Hebrejcem: "On lahko reši tiste, ki po njem prihajajo k Bogu, saj vedno živi, da bi posredoval zanje" (Heb 7,25).
V svetu, ki ga zaznamujejo samozadostnost, naglica in površnost, je pogled na Kristusa Duhovnika poziv k življenju duhovnost darovanja, priprošnje in tihega služenja. Kristus se ne vsiljuje, ampak se ponuja. Ne zahteva: daje samega sebe. Ne pokaže se, ampak se daruje do skrajnosti.
Za vernike laike je ta praznik tudi opomin, da vsi krščeni so deležni Kristusovega duhovništva. Sveti Peter jasno pravi: "Vi ste izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, Božje ljudstvo" (1 Pt 2,9).
Na spletni strani . skupno duhovništvo vernikov se živi v vsakodnevnem darovanju, molitvi, dobrodelnosti in pričevanju življenja. Vsak kristjan je poklican, da svoje življenje daruje kot duhovno žrtev, všečno Bogu (prim. Rim 12,1).
Praznik Jezusa Kristusa, najvišjega in večnega duhovnika, nas vabi k z obnovljeno vero poglejte k oltarju.in spoznati, da je tam deloval Kristus sam. Spominja nas, da odrešitev ne prihaja iz naših del, ampak iz Kristusove žrtve.. In da je ta žrtev večna, vedno živa, vedno učinkovita.
To je globoko evharistični, globoko duhovniški in globoko cerkveni praznik. To je priložnost, da se Kristusu zahvalimo za njegovo darovanje, da molimo za tiste, ki so poklicani, da ga zakramentalno zastopajo, in da se skupaj z njim darujemo Očetu za dobro sveta.
1. Kakšna je identiteta duhovnika? Kristusova. Vsi kristjani ne morejo in ne smejo biti več alter Christus vendar ipse Christus, drugi Kristusi, Kristus sam! V duhovniku pa je to dano takoj, na zakramentalen način. (Ljubezen do Cerkve, 38).
2. Od nas duhovnikov se zahteva ponižnost, da se naučimo biti nemodni, da smo resnično služabniki Božjih služabnikov (...), da bi lahko navadni kristjani, laiki, naredili Kristusa navzočega na vseh področjih družbe. (Pogovori, 59).
Duhovnik, ki tako živi sveto mašo - obožuje, odrešuje, spodbuja, se zahvaljuje, se istoveti s Kristusom - in ki druge uči, naj postane oltarna daritev središče in korenina krščanskega življenja, bo resnično pokazal neprimerljivo veličino svoje poklicanosti, tisti značaj, s katerim je zapečaten in ki ga ne bo izgubil za vse večne čase (Ljubezen do Cerkve, 49). (Ljubezen do Cerkve, 49).
4. Svoje delo duhovnika in dušnega pastirja sem vedno pojmoval kot nalogo, katere cilj je vsakemu človeku predstaviti vse zahteve njegovega življenja in mu pomagati, da konkretno odkrije, kaj od njega zahteva Bog, ne da bi pri tem omejeval sveto neodvisnost in blagoslovljeno osebno odgovornost, ki sta značilnosti krščanske vesti. (Kristus je tisti, ki prehaja, 99).
5. Vrednost pobožnosti pri sveti liturgiji!
Sploh me ni presenetilo, kar mi je nekdo pred nekaj dnevi rekel o zglednem duhovniku, ki je nedavno umrl: kakšen svetnik je bil!
-Ali ste ga veliko zdravili," sem vprašala.
-Ne," je odgovoril, "ampak enkrat sem ga videl, kako je maševal. (Kovačnica, 645).
6. Nočem - kot vem -, da vas ne bi ponovno spomnil, da je duhovnik "drugi Kristus". -In da je Sveti Duh rekel: "nolite tangere Christos meos". -ne želim se dotakniti "mojih kristusov". (Camino, 67).
7. Poklicno delo duhovnikov je tako rekoč božanska in javna služba, ki tako zahtevno zajema vse dejavnosti, da je duhovnik lahko prepričan, da ne izpolnjuje dolžnosti svoje službe, če ima na splošno čas za drugo delo kot za tisto, ki je primerno duhovniško. (Božji prijatelji, 265).
8. Kristus, ki se je na križ povzpel s široko razprtimi rokami, z gesto večnega duhovnika, želi računati na nas, ki nismo nič, da "vsem" ljudem prinesemo sadove njegovega Odrešenja. (Kovačnica, 4).
9. Ne na desno, ne na levo, ne na sredino. Kot duhovnik skušam biti s Kristusom, ki je na križu odprl obe roki in ne samo ene: od vsake skupine svobodno vzamem tisto, kar me prepriča in zaradi česar imam sprejemajoče srce in roke za vse človeštvo. (Pogovori, 44).
10. Ta prijatelj duhovnik je razmišljal o Bogu, se držal njegove očetovske roke in pomagal drugim usvojiti te materinske ideje. Zato si je govoril: ko boš umrl, bo vse v redu, saj bo On še naprej skrbel za vse.(Surco, 884).
11. Prepričal me je najin prijatelj duhovnik. Govoril mi je o svojem apostolskem delu in mi zagotovil, da ni nepomembnih poklicev. Pod tem poljem vrtnic," je dejal, "se skriva tihi napor tolikih duš, ki so s svojim delom in molitvijo, s svojo molitvijo in delom dobile iz nebes tok pršenja milosti, ki vse naredi rodovitno. (Surco, 530).
12. Živite sveto mašo!
-Pomagalo vam bo razmisliti o misli zaljubljenega duhovnika: "Ali je mogoče, moj Bog, sodelovati pri sveti maši in ne biti svetnik?
-In nadaljeval: "Vsak dan bom ostal, da izpolnim starodavni namen, v Sori strani mojega Gospoda!
-Vzpenjajmo se! (Kovačnica, 934).
Biti kristjan - in na poseben način biti duhovnik, pri čemer ne smemo pozabiti, da so vsi krščeni deležni kraljevega duhovništva - pomeni biti nenehno pri križu. (Kovačnica, 882).
14. Ne navadimo se na čudeže, ki se dogajajo pred nami: na to čudovito čudo, da Gospod vsak dan sestopi v roke duhovnika. Jezus hoče, da se prebudimo, da se prepričamo o veličini njegove moči in da na novo slišimo njegovo obljubo: venite post me, et faciam vos fieri piscatores hominumČe mi boste sledili, vas bom naredil za ribiče ljudi; učinkoviti boste in duše boste pritegnili k Bogu. Zato moramo zaupati tem Gospodovim besedam: vstopiti v čoln, vzeti vesla, dvigniti jadra in se spustiti v morje sveta, ki nam ga Kristus daje v dediščino. (Kristus je tisti, ki gre mimo, 159).
Če je res, da imamo osebne stiske, je res tudi, da Gospod računa na naše napake. Njegovemu usmiljenemu pogledu ne uide, da smo ljudje bitja z omejitvami, slabostmi, nepopolnostmi, nagnjeni k grehu. Vendar nam zapoveduje, naj se borimo, naj spoznamo svoje pomanjkljivosti, ne zato, da bi se obupali, ampak da bi se pokesali in gojili željo po tem, da bi bili boljši. (Kristus je tisti, ki gre mimo, 159).
15. Duhovnik, moj brat, vedno govori o Bogu, kajti če si njegov, tvoji pogovori ne bodo monotoni. (Kovačnica, 965).
16. Skrbništvo srca. -Tako je molil tisti duhovnik: "Jezus, naj bo moje ubogo srce zapečaten vrt; naj bo moje ubogo srce raj, kjer živiš ti; naj ga angel varuh varuje z ognjenim mečem, s katerim očisti vse naklonjenosti, preden vstopijo vame; Jezus, z božjim pečatom svojega križa zapečati moje ubogo srce" (Jn 1,16). (Forge, 412).
17. Ko je dajal sveto obhajilo, se je temu duhovniku zdelo, da bi zakričal: "Tukaj ti dajem srečo! (Forge, 267)
18. Da ne bi povzročili škandala, da ne bi povzročili niti sence suma, da so Božji otroci leni ali nekoristni, da ne bi bili vzrok za razžalitev ..., si morate prizadevati, da s svojim ravnanjem ponudite pravično mero, dobro naravo odgovornega človeka.... (Božji prijatelji, 70).
