Na poti k duhovništvu se semeniščniki ne oblikujejo le pri študiju teologije ali duhovnega življenja. Pripravljajo se tudi na opravljanje ključne in globoko človeške naloge: spremljanje, služenje in skrb za ljudi v njihovem življenju v veri.. To se imenuje pastoralna služba: izkušnja, ki ne le bogati njihovo formacijo, ampak jim tudi omogoča, da izkusijo, kakšna bo njihova prihodnja duhovniška služba.
V fundaciji CARF spremljamo na stotine semeniščnikov z vsega sveta, ki so s pomočjo naših dobrotnikov deležni celostne formacije. Bistveni del te formacije je prav to, da zapustimo učilnico in oratorij ali kapelo v semenišču ter se srečamo z ljudmi tam, kjer so. Toda kaj ta naloga v resnici pomeni, kakšna je njena funkcija v semenišču, je le še ena praksa ali nekaj bistvenega?
Beseda izhaja iz latinskega izraza pastirkar pomeni pastir ovac. V Cerkvi se ta evangeljska podoba nanaša na skrb za Božje ljudstvo, tako kot je to počel Jezus Kristus, dobri pastir. Živeti pastoralno oskrbo torej ne pomeni nič drugega kot da bi šli naproti ljudem, jih vodili, jim prisluhnili, jih spremljali in jim ponudili hrano vere..
Za semeniščnika je ta vidik formacije enako pomemben kot študij filozofije, teologije ali liturgije. Z njim se bodoči duhovnik nauči:
Služenje drugim v teh neakademskih obdobjih (velika noč ali poletje) ni del akademskih vaj, niti del strokovne vaje. To je resnično srečanje z drugim. Zato že od prvih let semenišča vzgojitelji ponujajo semeniščnikom različne dejavnosti v župnijah, šolah, bolnišnicah, domovih, zaporih ali na univerzah. Tam se mladi možje, vedno v spremstvu izkušenih duhovnikov, učijo živeti to, kar bo pozneje postalo njihova vsakodnevna naloga.
Številni semeniščniki, ki bivajo v mednarodnih domovih, kot sta mednarodno semenišče Bidasoa (Pamplona) ali Sedes Sapientiae (Rim), opravljajo prakso ob koncih tedna in praznikih. Kljub akademskim zahtevam cerkvenih fakultet Univerze v Navarri oz. Papeška univerza Svetega križaTa čas posvetijo služenju, kjerkoli ga potrebujejo: katehezi, obiskovanju bolnikov, organizaciji dejavnosti za mlade ali sodelovanju pri nedeljski liturgiji.
Semeniščnik ne čaka na posvečenje, da bi se naučil biti pastor. Usposabljanje se začenja zdaj. V teh resničnih izkušnjah odkriva številne razsežnosti duhovnika: tolažbo za trpeče, potrpežljivost s tistimi, ki dvomijo, veselje do skritega služenja, pozorno poslušanje tistih, ki iščejo smisel svojega življenja.
To je tudi ključni trenutek osebne in duhovne zrelosti. Služba "preizkuša" poklicne motivacije, očiščuje semeniščnikovo srce ter mu pomaga rasti v ponižnosti in velikodušnosti. Ker sam še ne more podeljevati zakramentov, njegova vloga je usmerjena v spremljanje, poslušanje in služenje.brez pretenzij, iz preprostosti pričevanja.
Številni semeniščniki, ki prejemajo štipendije za usposabljanje zahvaljujoč dobrotnikom fundacije CARF, delijo svoje izkušnje in znanje. ganljiva pričevanja njegovih življenjskih izkušenj. Afriški semeniščnik je pred kratkim pripovedoval, kako se je med obiskom bolnišnice naučil "videti Kristusa v vsaki postelji, v vsakem obrazu, v vsaki rani". Drugi iz Amerike je pojasnil, da je pri katehezi z otroki odkril "čisto veselje do posredovanja vere s preprostimi besedami, a polnimi resnice".
Te izkušnje pustijo globok vtis. Ne le da potrjujejo poklicanost, ampak tudi odpirajo srce za ljubezen. Ljubezen, ki bo temelj prihodnjega duhovniškega služenja: blizu, na voljo, veselo in predano..
Usposabljanje se razvija postopoma. V prvih letih so dejavnosti preprostejše in jih vedno spremljamo. Ko semeniščnik napreduje v formaciji, se mu zaupa več odgovornosti in je povabljen, da se bolj neposredno vključi v življenje skupnosti.
V zadnjih letih formacije mnogi semeniščniki živijo ta običaj eno leto ali pa se bolj intenzivno vključijo v župnijo. Ko je semeniščnik posvečen v diakona, lahko zdaj svobodneje pridiga, krsti, obhaja poroke in spremlja vernike. Ta faza je ključna, da ga pripravi na popolno predanost, ki jo prinaša duhovniško posvečenje.
Ta služba je del globokega in stvarnega pripravništva, ki pripravlja semeniščnike, da postanejo duhovniki po Kristusovem srcu. Zaradi velikodušnosti dobrotnikov fundacije CARF je na stotine mladih moških z vsega sveta deležnih ne le prvovrstnega akademskega usposabljanja, temveč lahko tudi doživijo te izkušnje, ki njihovo poklicanost spremenijo v konkretno in veselo predanost.
Spremljati jih na tej poti je naložba upanja in prihodnosti za vesoljno Cerkev. Kajti kjer je semeniščnik, ki se uči in daruje brez mere, tam bo verna skupnost, ki bo nekoč imela dobro oblikovanega, tesnega in velikodušnega duhovnika.
