Po enoletni preložitvi zaradi pandemije bo Svetovni dan mladih potekal dvakrat: najprej na slovesnost Kristusa Kralja, 20. novembra letos, s praznovanji v posameznih Cerkvah po vsem svetu, nato pa na mednarodni ravni v Lizboni od 1. do 6. avgusta 2023. Obe praznovanji imata isto temo:
Ta svetopisemski citat je papež Frančišek izbral za geslo svetovnega dneva mladih 2023. Prihodnje leto bo prvič potekal v Lizboni. Tema zaključuje cikel treh sporočil, ki spremljajo mlade na poti med Svetovnim dnevom mladih v Panami 2019 in Lizbono 2023, vse se osredotočajo na glagol levantarse.
Izbrani citat je iz Lukovega evangelija, se začne pripoved o Marijinem obisku pri sestrični Elizabeti. V Sveti oče je v letošnjem sporočilu vabi mlade, da skupaj premišljujejo o svetopisemskem prizoru, v katerem se po oznanjenju mlada Devica Marija dvigne in gre naproti sestrični Elizabeti, v sebi pa nosi Kristusa.
Devica Marija iz Nazareta je velik lik krščanske poti. Njegov zgled nas uči, da moramo reči da Bogu. Bil je protagonist zadnje izdaje svetovnega dneva mladih v Panami in bo tudi protagonist v Lizboni. Odhod brez odlašanja je povzetek drže, ki jo spodbuja papež Frančišek v svojih navodilih za svetovni dan mladih v Lizboni 2023: "Naj bo evangelizacija mladih dejavna in misijonarska ter naj prepoznavajo in pričujejo o navzočnosti živega Kristusa."
Papež v apostolski spodbudi nagovarja predvsem mlade in jih poziva, naj bodo pogumni misijonarji. Christus Vivit: "Kam nas pošilja Jezus? Ni meja, ni omejitev: pošilja nas k vsem. Evangelij ni za nekatere, ampak za vse" (CV 177).
"Marija je vstala in se odpravila na pot, ker je bila prepričana, da so Božji načrti najboljši možni načrt za njeno življenje. Marija je postala Božji tempelj, podoba Cerkve na poti, Cerkve, ki gre ven in se postavi v službo, Cerkve, ki prinaša veselo novico.
Zgodbe o vstajenje pogosto uporabljamo dva glagola: prebuditi in vstati. Z njimi nas Gospod spodbuja, naj pridemo na svetlo, naj se pustimo voditi njemu in prestopimo prag vseh naših zaprtih vrat. To je pomembna podoba za Cerkev.
Gospodova mati je vzor mladim na potiNi bila negibna pred ogledalom, ko je premišljevala o svoji podobi, niti ni bila "ujeta" v mreže. Bila je popolnoma usmerjena navzven. Ona je pashalna ženska, ki je v stalnem stanju izstopa, ko gre iz sebe k velikemu Drugemu, ki je Bog, in k drugim, bratom in sestram, zlasti najbolj potrebnim, kot je bila njena sestrična Elizabeta."
"Upam in trdno verjamem, da bo izkušnja, ki jo boste mnogi od vas doživeli avgusta prihodnje leto v Lizboni, predstavljala nov začetek za vas, mlade, in - z vami - za vse človeštvo." Papež Frančišek.
In papež nam pravi: "Seveda ne morete rešiti vseh težav sveta. Morda pa lahko začnete pri tistih, ki so vam najbližji, pri težavah na vašem območju. Materi Tereziji so nekoč rekli: "To, kar narediš, je le kapljica v morje." Odgovorila je: "Toda če tega ne bi storila, bi bil ocean za kapljico manjši.
“Ante una necesidad concreta y urgente, hay que actuar con rapidez. ¡Cuántas personas en el mundo están esperando la visita de alguien que los atienda! ¡Cuántas personas mayores, cuántos enfermos, presos, refugiados necesitan nuestra mirada compasiva, nuestra visita, un hermano o una hermana que rompa las barreras de la indiferencia!”
Papež Frančišek pravi, da je naglica dobra," dober zagon nas vedno žene navzgor in k drugim." Izhajajoč iz razmišljanja o naglici, ki je značilna za Marijo iz Nazareta, sveti oče mlade spodbuja, naj se vprašajo, kakšne drže in motivacije doživljajo ob soočanju z izzivi vsakdanjega življenja. Vabi jih, naj razločujejo med "dobro naglico, ki nas vedno potiska navzgor in k drugim", in "slabo naglico (...), ki nas vodi k površinskemu življenju, k temu, da vse jemljemo lahkotno, brez zavzetosti in pozornosti, brez resnične udeležbe pri stvareh, ki jih počnemo".
"A muchos de nosotros nos ha sucedido que, inesperadamente, Jesús salió a nuestro encuentro: por primera vez, experimentamos en Él una cercanía, un respeto, una ausencia de prejuicios y condenas, una mirada de misericordia que nunca habíamos encontrado en los demás. No sólo eso, también sentimos que a Jesús no le bastaba con mirarnos desde lejos, sino que quería estar con nosotros, quería compartir su vida con nosotros."
"Veselje te izkušnje je v nas prebudilo nujnost, da bi ga sprejeli, nujnost, da bi bili z njim in ga bolje spoznali. Elizabeta in Zaharija sta sprejela Marijo in Jezusa. Učimo se od teh dveh starešin, kaj pomeni gostoljubnost! Vprašajte svoje starše in stare starše, pa tudi starejše člane vaših skupnosti, kaj zanje pomeni biti gostoljuben do Boga in drugih. Dobro bo, če bodo prisluhnili izkušnjam tistih, ki so bili pred njimi."
"Dragi mladi, upam, da boste na svetovnem dnevu mladih ponovno doživeli veselje ob srečanju z Bogom ter s svojimi brati in sestrami. Upam, da boste po dolgih obdobjih oddaljenosti in osamljenosti v Lizboni - z Božjo pomočjo - lahko izkusili veselje ob srečanju z Bogom ter svojimi brati in sestrami. skupaj bomo ponovno odkrili veselje bratskega objema med narodi in generacijami, objema sprave. in mirObjem nove misijonarske bratovščine! Naj Sveti Duh v vaših srcih prižge željo po vstajenju in veselje, da skupaj v sinodalnem slogu hodimo in opuščamo lažne meje. Čas za vstajanje je zdaj! Brez odlašanja vstani!"
Na preostalem delu pred prihodom v Lizbono se bomo sprehodili ob Mariji iz Nazareta. ki je takoj po oznanjenju "takoj vstala in odšla" (Lk 1,39), da bi pomagala sestrični Elizabeti.
3. Na koncu rimski škof poudarja, da vsi ti odlomki v nas prebujajo (ali bi morali prebuditi) "čudenje, da smo Cerkev; pripadnosti tej družini, tej skupnosti vernikov, ki s Kristusom tvorijo eno telo, od našega krsta. Tam smo prejeli dve korenini čudenja, kot smo videli: prvič, da smo blagoslovljeni v Kristusu, in drugič, da gremo s Kristusom v svet.
Frančišek pojasnjuje, da je "to je začudenje, ki se s starostjo ne zmanjšuje in z odgovornostjo ne upada. (lahko bi rekli: z nalogami, darovi, službami in karizmami, ki jih lahko vsak od nas prejme v Cerkvi, v službi Cerkve in sveta).
Na tej točki Frančišek spomni na svetega papeža Pavla VI. in njegovo programsko encikliko Ecclesiam suamnapisan med drugim vatikanskim koncilom. Papež Montini tam pravi: "To je ura, v kateri se mora Cerkev poglobiti v zavest o sebi, [...] o svojem izvoru, [...] o svojem poslanstvu.". Pri tem se sklicuje prav na Pismo Efežanom in to poslanstvo postavlja v perspektivo načrta odrešenja; v perspektivo "razodetja skrivnosti, ki je od vekov skrita v Bogu ... da bi se razodela ... po Cerkvi" (Ef 3,9-10).
Francisco Pavla VI., da bi predstavil, kakšen naj bi bil duhovnik v Cerkvi.Kdor zna občudovati Božji načrt in v tem duhu strastno ljubi Cerkev ter je pripravljen služiti svojemu poslanstvu, kjerkoli in kakorkoli želi Sveti Duh." Tak je bil apostol narodov pred svetim Pavlom VI: s tem duhom, s tem sposobnost čudenja, strasti in služenja.. In to bi moralo biti tudi merilo ali termometer našega duhovnega življenja.
Zato papež na koncu kardinalom ponovno zastavi nekaj vprašanj, ki so koristna za vse nas, kajti vsi - verniki in služabniki v Cerkvi - na zelo različne in dopolnjujoče se načine sodelujemo v tej veliki in edinstveni 'službi odrešenja', ki je poslanstvo Cerkve v svetu: "Ali pa ste se tega tako navadili, da ste ga izgubili? Ali ste sposobni biti ponovno presenečeni?" Opozarja, da to ni le človeška sposobnost, ampak predvsem Božja milost, za katero moramo prositi in biti zanjo hvaležni, jo varovati in jo narediti rodovitno, tako kot Marija in z njeno priprošnjo.
