Potrditev tesneje povezuje Cerkev in jo bogati s posebno močjo Svetega Duha, s tem pa tiste, ki jo prejmejo, zavezuje, da z besedo in dejanji širijo in branijo vero kot resnične Kristusove priče.Katekizem katoliške Cerkve, 1285.
Zakrament potrditve skupaj z zakramentom Krst in zakrament evharistije sestavljata celoto zakramenti krščanske iniciacije. To so zakramenti, katerih prejem je nujen za polnost prejete milosti in so namenjeni vsem kristjanom, ne le nekaterim izbrancem.
Podeljuje se, ko je kandidat sposoben uporabljati razum, obvezne starosti ni, vendar je treba upoštevati njegov iniciacijski značaj. Za prejem zakramenta sv. birme so potrebni predhodna navodila, resničen namen in stanje milosti.
Ta izraz pomeni, da ta zakrament potrjuje krstno milostBolj trdno nas združuje s Kristusom: krepi naš odnos s Cerkvijo in nam daje posebno moč Svetega Duha, da branimo vero in izpovedujemo Kristusovo ime.
Tako kot krst tudi potrditev vtisne v dušo kristjana duhovno znamenje ali neizbrisen značaj, zato je ta zakrament mogoče prejeti le enkrat v življenju. Katekizem katoliške Cerkve, 1302-1305.
Kot vsak zakrament je tudi potrditev delo Boga, ki želi, da bi se naše življenje oblikovalo po podobi njegovega Sina, da bi znali ljubiti kot on, in sicer tako, da nam vliva Svetega Duha.
Ta Duh deluje s svojo močjo v nas, v celotni osebi skozi vse življenje. Ko ga sprejmemo v svoje srce, Kristus sam postane navzoč in se oblikuje v našem življenju.
Učinek zakramenta potrditve je poseben izliv Svetega Duha, kot je bil nekoč podeljen apostolom na dan Binkošti. Papež Frančišek nam pravi, da je Duh tisti, ki nas spodbuja, da izstopimo iz svoje sebičnosti in postanemo dar za druge.
Zato, Potrditev podeljuje rast in globino krstne milosti.
"Potrditev prejmemo samo enkrat, vendar se njena duhovna moč ohranja skozi čas in spodbuja duhovno rast z drugimi." Papež Frančišek.
Vsaka krščena oseba, ki še ni bila potrjena, lahko in mora prejeti zakrament potrditve. Zakramenti krsta, birme in evharistije tvorijo eno celoto, zato so verniki dolžni pravočasno prejeti ta zakrament, ker Brez potrditve in evharistije je zakrament krsta vsekakor veljaven in učinkovit, vendar krščanska iniciacija ostaja nepopolna.
V drugih kulturah se ta zakrament podeli takoj po krstu, sledi pa mu udeležba pri evharistiji, kar je izročilo, ki poudarja enotnost treh zakramentov krščanske iniciacije.
V latinski Cerkvi se ta zakrament podeli, ko je dosežena "starost razuma". Vendar je treba v smrtni nevarnosti otroke potrditi, tudi če še niso polnoletni.
Priprava na zakrament pomaga, da se počutimo kot del Cerkve Jezusa Kristusa. Vsaka župnija je odgovorna za pripravo konfirmandov.
Za prejem potrdila je treba biti v stanju milosti. Pred zakramentom je priporočljivo iti k spovedi in si dobro izprašati vest. Tako se bomo očistili za dar Svetega Duha.
Treba se je pripraviti z intenzivnejšo molitvijo k Svetemu Duhu, da bi z ubogljivostjo in pripravljenostjo sprejemali njegovo moč in milosti. Tako kot za krst je tudi za potrditev priporočljivo, da kandidati poiščejo duhovno pomoč sponzorja.
"Svetega Duha je treba prejeti v premišljevanju in molitvi." Papež Frančišek.
Obred ima več liturgičnih gest, ki izražajo globino tega zakramenta krščanske iniciacije. Pred prejemom maziljenja, ki potrjuje in krepi krstno milost, so kandidati pozvani, da obnovijo krstne obljube in izpovedo vero.
Po molitveni tišini škof razširi roke nad potrjenimi in jih pokliče, naj nadnje izlije Duha. Duh s svojimi darovi bogati člane Cerkve in tako gradi edinost v različnosti.
Pomemben trenutek, ki je pred praznovanjem, a je na neki način njegov del, je posvetitev svete krizme.
Škof je tisti, ki na pepelnično sredo med krizmeno mašo posveti sveto krizmo za celotno škofijo. Sveta krizma je sestavljena iz oljčnega olja in balzama, maziljenje konfirmandov z njo pa je znamenje njihove posvetitve.
Liturgija zakramenta se začne z obnovitvijo krstnih obljub in izpovedjo vere s strani konfirmandov. Škof razširi roke nad vsemi, ki bodo potrjeni, kar je gesta, ki je od časov apostolov znamenje daru Svetega Duha. Škof tako prikliče izlitje Svetega Duha:
"Vsemogočni Bog, Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki si po vodi in Svetem Duhu obnovil te svoje služabnike in jih osvobodil greha, usliši našo molitev in jim pošlji Svetega Duha, Parakleta; napolni jih z duhom modrosti in razuma, z duhom nasveta in moči, z duhom znanja in pobožnosti ter jih napolni z duhom svojega svetega strahu. Po Jezusu Kristusu, našem Gospodu.Ritual, 25.
S pomočjo z maziljenjem z oljem na čelu potrditelj prejme "znamenje", pečat Svetega Duha.. Maziljenje s krizmo po zakramentu je znamenje posvetitve. Vidno znamenje nevidnega daru, ki ga prejemamo.
Tisti, ki so maziljeni, so bolj polno udeleženi pri poslanstvu Jezusa Kristusa in pri polnosti Svetega Duha, ki ga ima, tako da njihovo celotno življenje izžareva Kristusa. maziljenje z dišečim oljem ali krizmo, ki kaže, kako Duh vstopi globoko v nas in nas polepša s številnimi karizmami.
Tako se zakrament podeli z maziljenjem čela s sveto krizmo in izgovarjanjem besed: "S tem znamenjem sprejmite dar Svetega Duha". Neizbrisen značaj, ki nas bolj približa Jezusu in nam daje milost, da širimo Kristusov dober vonj po vsem svetu.
"V tem znamenju sprejmite dar Svetega Duha".Pavel VI, Konstitucija ap. Divinae consortium naturae.
S tem se zaključi obred zakramenta. Pomeni in izraža cerkveno občestvo s škofom in z vsemi verniki. Ta vključenost v cerkveno skupnost se kaže v znamenju miru, s katerim se obred zaključi. Škof vsaki potrjeni osebi reče: "Mir z vami".
Te besede nas spominjajo na Jezusov pozdrav učencem na velikonočno noč in izražajo povezanost s pastirjem te cerkve in z vsemi verniki. Trenutek, ki se ga spominjamo med
"Apostol je kristjan, ki se po krstu čuti cepljenega v Kristusa, poistoveten s Kristusom; po birmi se lahko bori za Kristusa; po skupnem duhovništvu vernikov je poklican služiti Bogu s svojim delovanjem v svetu, kar mu daje določeno udeležbo v Kristusovem duhovništvu, ki se sicer bistveno razlikuje od tistega, ki predstavlja duhovniško službo, vendar mu omogoča, da sodeluje pri bogoslužju Cerkve in pomaga ljudem na poti k Bogu s pričevanjem besede in zgleda, z molitvijo in spravo. Josemaría Escrivá, Kristus gre mimo, 120.
Zato je po svoji naravi enoten s krstom, čeprav ni nujno, da je izražen v istem obredu. S tem se kandidatovo krstno dediščino dopolni z nadnaravnimi darovi, ki so značilni za krščansko zrelost.
V Stari zavezi so preroki napovedovali, da bo Gospodov Duh počival na pričakovanem Mesiji: "Duh Gospoda Jahveja je na meni, ker me je Gospod mazilil. Poslal me je, da bi ubogim prinesel veselo novico." Izaija 61 1-2
Nato Bog reče vsem ljudem: "V vas bom položil svojega duha in vas pripravil, da se boste ravnali po mojih zapovedih." Ezekiel 36,27.
Jezusov krst je bil znamenje, da je on tisti, ki naj bi prišel, Mesija, Božji Sin. Ker je bil spočet po delovanju Svetega Duha, se vse njegovo življenje in poslanstvo uresničujeta v popolnem občestvu s Svetim Duhom, ki mu ga Oče daje "brez mere".
Jezus je na več mestih v Novi zavezi obljubil to združitev z Duhom. Najprej je to storil na dan velike noči in nato na binkošti.
Apostoli, napolnjeni s Svetim Duhom, začnejo oznanjati Božje čudeže, Peter pa izjavi, da je to izlitje Duha znamenje mesijanskih časov. V Apostolskih delih je zapisano, da so tisti, ki so verjeli apostolskemu oznanilu in bili krščeni, prejeli dar Svetega Duha s polaganjem rok in molitvijo.
Prav to polaganje rok katoliško izročilo upravičeno šteje za prvotni izvor zakramenta potrditve, ki v Cerkvi ohranja binkoštno milost.
"Ne govorite s Parakletom, ampak ga poslušajte!"sveti Josemaría Escrivá.
Bibliografija:
