Papež Gregor Veliki (590-604) je skupaj z Janezom Kasijanom ali Kasijanom določil sedem smrtnih grehov, ki jih je pozneje poimenoval Katekizem katoliške Cerkve.
Izvirajo iz konkupiscence, ki je nagnjenost človeške narave k grehu, ki izvira iz izvirnega greha.
Izraz "kapitalni" uporabljamo zato, ker ti grehi povzročajo številne druge. Ustvarjajo druge grehe in razvade.
Bog nam daje vse milosti in še več, kot jih potrebujemo za premagovanje skušnjav.
Sveti Tomaž (I-II, 84:4) našteva sedem smrtnih grehov:
Gre za pretirano samospoštovanje ali samopomilovanje, ki išče pozornost in čast ter se postavlja v nasprotje z Bogom. Katekizem Katoliške cerkve 1866
Neprimerna nagnjenost ali želja po užitkih ali premoženju. Ta glavni greh je prepovedan z deveto in deseto zapovedjo. (Katekizem katoliške Cerkve 2514, 2534)
Motena želja po spolnem užitku. Greh proti šesti zapovedi. To je prekršek proti kreposti čistosti.
To je eksplozija ljubezni do sebe. Počutimo se prizadete, odrinjene na rob, nemočne in se zatečemo k nasilju, da bi branili svoje domnevne pravice. Občutek jeze, ki ga vzbudi resnična ali zaznana škoda.
Pokvarjenost, ki smo ji bolj naklonjeni. Čeprav se bolj kot kdaj koli prej zavedamo, da prekomerno uživanje hrane in alkohola uničuje naše telo.
Ogorčenje ali žalost zaradi sreče nekoga in pretirana želja, da bi si jo prisvojil. Je eden od sedmih smrtnih grehov. Je v nasprotju z deseto zapovedjo. (Katekizem Katoliške cerkve 2539)
Krivo pomanjkanje telesnega ali duhovnega napora; akedija, brezdelje. To je eden od smrtnih grehov. (Katekizem katoliške Cerkve 1866, 2094, 2733)
Ne pozabite na smrtne grehe in nasprotne vrline
Sedem nasprotnih kreposti, naštetih v katekizmu, so elementi, ki nam pomagajo pri obvladovanju skušnjave, da bi storili enega od sedmih smrtnih grehov.
Poleg teh vrlin, ki so v nasprotju s smrtnimi grehi. Vsak kristjan ima tudi tri teološke vrline, kot so vera, upanje in ljubezen.. Poleg teh lahko omenimo tudi preudarnost, krepost, pravičnost in zmernost; navade, ki razum in voljo usmerjajo k delovanju v skladu s presojo razuma, razsvetljenega z darovi Svetega Duha.
Vse, kar imamo, je Božji dar. Ponižni človek si ne prizadeva za osebno veličino, ki jo občuduje svet, saj je odkril, da je biti Božji otrok veliko večja vrednota. Išče druge zaklade. Pred Bogom vidi sebe in svojega bližnjega. Tako lahko svobodno ceni in se posveča ljubezni in služenju.
Z veseljem darujte od svojega revnim in pomoči potrebnim. Sveti Pavel to imenuje malikovanje in pravi, da pohlepneži ne bodo prišli v nebeško kraljestvo. Zaradi pohlepa postanemo strogi do revnih, brezbrižni do nebeških dobrin in včasih nas celo spodbuja, da si prisvojimo tuje dobrine.
V starih časih so jo v cerkvi imenovali desetinaDanes temu preprosto rečemo velikodušnost. Ko se naučimo deliti, kar imamo, z drugimi, tudi če to počnemo z ljudmi, ki jih ne poznamo in jih nikoli ne bomo poznali, se počutimo bližje Bogu in sebi. Pomoč ljudem v stiski vam lahko namreč vrne veliko več, kot ste dali.
To je krepost, ki uravnava in umirja željo po spolnih užitkih v skladu z načeli vere in razuma.
S čistostjo oseba obvlada svojo spolnost in jo lahko vključi v zdravo osebnost, v kateri kraljuje Božja ljubezen.
"Če iščeš zgled potrpežljivosti, boš najboljšega našel v križu. Dve stvari nam dajeta mero potrpežljivosti: potrpežljivo prenašati veliko zlo ali prenašati zlo, ki bi se mu lahko izognili, ne da bi se mu izognili. Kristus je na križu pretrpel veliko zlo in ga potrpežljivo prenašal, saj v svojem trpljenju "ni izrekel nobene grožnje; kot jagnje, ki ga vodijo v zakol, je molčal in ni odprl svojih ust". (Apd 8,32). Sveti Tomaž Akvinski. Razlaga veroizpovedi.
Zmernost pri prehranjevanju in pitju. To je ena od nasprotnih vrlin, ki premaguje glavni greh požrešnosti.
Vodi k izogibanju vsem vrstam presežkov, zlorabam hrane, alkohola, tobaka in zdravil.
Tretja in glavna od teoloških vrlin. Dobrodelnost je Božja ljubezen, ki prebiva v srcu.
Eden od načinov dobrodelnega delovanja je, da se zavedamo del usmiljenja, ki so dobrodelna dejanja, s katerimi pomagamo bližnjemu v njegovih telesnih in duhovnih potrebah.
Pripravljenost uma za dobro. Pomaga nam proti pretirani želji po počitku, ki zanemarja naše dolžnosti. Pomaga nam, da se uveljavimo s trudom.
V Svetem pismu se smrtni grehi ne pojavljajo kot taki. Vendar se na njih sklicujejo različni viri.
Greh nas ločuje od Boga in preprečuje, da bi se v nas uresničili njegovi nameni. Vsi se spopadamo s težavami. Ne glede na to, ali gre za enega od sedmih smrtnih grehov ali katerega koli drugega, se moramo boriti proti svoji grešni naravi. Toda Bog nam je dal orodja, s katerimi jo lahko premagamo. Bogu se lahko približamo v molitvi, ponižnosti in kesanju. Opraviti moramo dober izpit vesti in pristopiti k prejemanju zakramentov. Bog nikoli ne zavrne srca, ki se zaveda, da je propadlo. Obiskovanje masa in se z njim ponovno srečamo.
Ko se namreč ponižno postavimo pred Boga, nas sprejme, nam odpusti in nas obnovi. Napolni nas s Svetim Duhom in nam pomaga, da živimo v svetosti z izkazovanjem njegove ljubezni.
S sodelovanjem:
Opurdei.org
Katolištvo Katoliške cerkve
Sveto pismo.net