Spletna stran Naša Gospa iz Fatime je eden najbolj znanih in najbolj čaščenih Marijinih vzklikov v Katoliški cerkvi. Njegova zgodovina se je začela v majhni vasi na Portugalskem in se je kot sporočilo upanja, spreobrnjenja in miru razširila po vsem svetu. Ta marijanska pobožnost se je dotaknila src milijonov vernikov, ki v njej vidijo izraz Marijine materinske ljubezni do človeštva in nujen poziv k spreobrnjenju.
Vse se je začelo leta 1917 v vasi Cova da Iria blizu mesta Fatima v osrednji Portugalski. Tega leta so trije mladi pastirji - 10-letna Lucia dos Santos ter njena bratranca Francisco in Jacinta Marto, stara 9 oziroma 7 let - trdili, da so med enim od svojih pastirskih pohodov videli "Gospo, svetlejšo od sonca". To videnje se je zgodilo 13. maja in je bilo prvo v nizu šestih prikazovanj, ki so se ponavljala vsakega 13. v mesecu do oktobra istega leta.
Otroci so Fatimsko Marijo opisali kot žensko, oblečeno v belo, z rožnim vencem v rokah in s pogledom, polnim nežnosti in vedrine. Kljub začetnemu skepticizmu mnogih so se na kraj prikazovanja začele zgrinjati množice ljudi, saj so se govorice razširile. Zadnje prikazovanje 13. oktobra 1917 je spremljal tako imenovani "sončni čudež", ki mu je bilo priča več deset tisoč ljudi, tako verujočih kot neverujočih. Številne priče so poročale, da je sonce plesalo, se vrtelo in oddajalo nenavadne barve, nato pa se je zdelo, da je padlo na zemljo in se vrnilo na svoje mesto na nebu.
Fatimska Mati Božja se je trem otrokom prikazala ne le z izredno gesto, ampak je prišla tudi z zelo posebnim sporočilom. Prikazovanje se je zgodilo v posebej burnem zgodovinskem kontekstu: v Evropi je divjala prva svetovna vojna, v Rusiji pa se je pripravljala komunistična revolucija. V tem kontekstu je Marija prinesla besede, ki so bile sicer globoko duhovne, vendar so imele konkretne posledice za zgodovino in življenje ljudi.
Fatimska Mati Božja je v prikazovanjih govorila predvsem o treh ključnih temah: spreobrnjenju srca, pokori za grehe in molitvi - zlasti svetem rožnem vencu - kot sredstvu za mir.
Eden najbolj znanih in najbolj spornih vidikov fatimskih prikazovanj so tako imenovane tri skrivnosti. To so bila razodetja, ki jih je Devica Marija zaupala malim pastirčkom in ki bodo sčasoma razodeta, vsako ob svojem času.
Pri prikazovanju 13. julija so otroci prejeli pretresljivo videnje pekla. Lucija ga je opisala kot veliko ognjeno morje, v katerem so trpeče duše, ki jih spremljajo strašni demoni. To videnje ni bilo dano zato, da bi širilo strah, ampak da bi pokazalo resnost greha ter nujno potrebo po molitvi in pokori za odrešenje duš.
V istem prikazovanju je Marija prerokovala prihajajočo svetovno vojno (če se svet ne bo spreobrnil) in govorila o potrebi po posvetitvi Rusije njenemu brezmadežnemu Srcu. Dejala je, da se bo Rusija spreobrnila, če se bo to zgodilo, in bo nastopil mir, sicer pa bo po svetu razširila svoje zmote. Mnogi so to sporočilo razumeli kot neposredno aluzijo na ateistični komunizem, ki se bo razširil po ruski revoluciji.
Tretja skrivnost je bila dolga leta tajna in jo je Vatikan javno razkril šele leta 2000. Vsebovala je simbolično vizijo "škofa, oblečenega v belo", ki je hodil med ruševinami in trupli mučencev ter bil na koncu ustreljen. To podobo so razlagali kot prikaz preganjanj, ki jih je Cerkev doživela v 20. stoletju, zlasti pa so jo povezovali z napadom na svetega Janeza Pavla II. 13. maja 1981, na obletnico prvega prikazovanja.
Eden od najbolj ponavljajočih se elementov Marijinih sporočil v Fatimi je bila molitev svetega rožnega venca. Marija je vztrajala, da je treba rožni venec moliti vsak dan, da bi dosegli mir na svetu in končali vojno. To vztrajanje poudarja pomen, ki ga Cerkev pripisuje tej molitvi kot močnemu duhovnemu orožju.
Prosil je tudi, naj se darujejo žrtve za spreobrnjenje grešnikov in naj se živi spokorno življenje. To ne pomeni nujno velikega trpljenja, ampak vsakodnevno življenje v težavah v duhu ljubezni in darovanja samega sebe.
Fatimsko sporočilo ni omejeno na osebno izkušnjo treh pastirčkov, ampak ima preroško in cerkveno razsežnost. Papež Benedikt XVI.Med obiskom Fatime leta 2010 je dejal, da je "vsakdo, ki misli, da je preroškega poslanstva Fatime konec, prevaran". Fatimska Mati Božja še naprej izziva današnji svet in nas vabi k spremembi življenja, k bolj ponižnemu, molitvenemu in Bogu odprtemu srcu.
Poleg tega so pobožnost do Fatimske Matere Božje še posebej sprejeli papeži 20. in 21. stoletja. Sveti Janez Pavel II., ki je svojo rešitev pred napadom 13. maja 1981 pripisal zaščiti fatimske Marije, je obiskal svetišče in svet posvetil Marijinemu brezmadežnemu srcu. Tudi Benedikt XVI. in papež Frančišek sta pokazala globoko predanost tej pobožnosti.
Več kot stoletje po prikazovanjih je fatimsko sporočilo še vedno zelo aktualno. V svetu, ki ga zaznamujejo nasilje, materializem in relativizem, Devica Marija še vedno prosi za iste stvari: molitev, spreobrnjenje in pokoro. Fatima ni sporočilo obsodbe, ampak upanja: upanja, da se lahko z Božjo pomočjo in Marijino priprošnjo preoblikuje človeško srce, spremeni zgodovina in dobro zmaga nad zlom.
"Na koncu bo zmagalo moje brezmadežno srce," je obljubila Fatimska Mati Božja. Ta stavek odzvanja kot vodilna luč za vernike sredi teme sveta. Zaupati vanj pomeni hoditi z upanjem proti Božjemu kraljestvu.
