Louange-Daniel Egbeku je prvi duhovnik iz nadškofije Lomé (Togo), ki ga je škof poslal na diplomatsko pot k Svetemu sedežu. Toda najprej mora pridobiti diplomo, za kar študira kanonsko pravo na Papeški univerzi Svetega križa (PUSC) v Rimu.
Mladi duhovnik (1992) se je rodil v Loméju v Togu, zahodnoafriški državi, v katoliški in močno verni družini. Ljubezen in vera, ki ju je bil deležen kot otrok, sta v njem vzklila seme, zaradi katerega je že pri sedmih letih začutil močno željo, da bi postal duhovnik.
Otroštva v Afriki se spominja z ljubeznijo: "Preživel sem ga pod ljubečim, dobrohotnim in zaščitniškim pogledom svojih staršev ter z ljubeznijo svojih bratov in sester ter vseh družinskih članov. Osnovno šolanje sem opravil normalno, od osnovne šole prek internata do srednje šole.
Svoje odraščanje opisuje kot mirno, v katerem je prejel zakramente krščanskega uvajanja in se naučil katekizma, nato pa je bil kot mnogi drugi fantje nekaj let ministrant.
Po končani osnovni šoli sta ga navdušenje in želja po duhovništvu še vedno zelo živa, tako zelo, da je želel vstopiti v manjše semenišče svetega Pija X., vendar mu to ni uspelo.
Pri 17 letih se je s pomočjo župnika, ki ga je vodil pri razločevanju poklicanosti, odločil, da bo sledil Jezusu, velikemu duhovniku.
"Začelo se je novo temeljno obdobje mojega življenja, začetna formacija za duhovništvo. Ta faza, ki je potekala zaporedoma v propedevtičnem semenišču svetega Pavla v Notsèju, v filozofskem semenišču Benedikta XVI. v Tchitchao in v bogoslovnem semenišču svetega Janeza Pavla II. v Loméju, me je po več službah pripeljala do posvečenja v diakonat 29. septembra 2018 in do posvečenja v duhovništvo 21. decembra 2019.
To je bilo neizmerno veselje in priložnost, da se zahvalim za darilo, ki je bilo samo po sebi brezplačno," pove čustveno.
"Štiri leta duhovniške službe, ki sem jo doslej opravljal predvsem v župniji Afrika kot pomočnik župnika, so bila obdobje, v katerem sem doživljal in brez zaslug sodeloval pri nenehnem razodevanju neomejene in neskončne ljubezni Boga, našega Gospoda, do vsakega človeka; čudovit čas za vsakodnevno srečanje tako z neizmernostjo kot z Božjo bližino. Pravzaprav bi bil vsak moj govor nezadosten, da bi prevedel in pričal o njegovi suverenosti in previdnosti," pravi Louange-Daniel.
Njegov škof je v njem videl lastnosti, ki bi mu omogočale, da bi nadaljeval kariero vatikanskega diplomata. Trenutno živi v Papeška cerkvena akademijaki jo je leta 1701 ustanovil papež Klement XI., ustanovo vesoljne Cerkve, katere naloga je bila usposobiti mlade duhovnike za diplomate Svetega sedeža s posebnim študijskim programom po pridobitvi cerkvene diplome.
"Da, sem prvi v svoji škofiji, ki mu je bila zaupana ta velika odgovornost," navdušeno vzklikne.
Hkrati je študiral kanonsko pravo na PUSCCilj je bil najprej pridobiti diplomo in nato doktorat. Brez pomoči Fundacija CARFTeh študij ne bi mogel izvesti.
"Dragi dobrotniki fundacije CARF, rad bi se vam zahvalil za vašo veliko dobroto in za vaš pomemben prispevek, s katerim ste mi finančno pomagali v prvem letu mojega študija. Hvaležen sem tudi za veliko število duhovnikov, posvečenih oseb in laikov, ki so bili v vseh teh letih deležni vaše neizmerne podpore. blagoslovite vas vse.
Kot pravi Louange-Daniel, je ta pomoč namenjena vesoljni Cerkvi in še posebej katoličanom v Afriki, da bi lahko računali na odlične duhovnike s celostno formacijo za služenje in napredek celotne skupnosti, ne le krščanske.
"Kdo ve, morda bodo tudi semeniščniki v prihodnosti uživali to čudovito "manno iz nebes"; moram reči, da v moji škofiji in v vsej Afriki duhovniški poklici še posebej cvetijo: zahvalimo se Gospodu!
Na koncu vas na poseben način priporočam blagoslovu našega Gospoda in vam želim vse najboljše, naj blažena Devica, Mati Cerkve, posreduje za vse vas! Naj živi PUSC! Naj živi fundacija CARF!"
Gerardo Ferrara
Diplomirala iz zgodovine in političnih ved, specializirala se je za Bližnji vzhod.
Odgovoren za študente Papeške univerze Svetega križa v Rimu.