Vinel Rosier se je rodil 10. oktobra 1989 v Cavaillonu, HaitiBil je tretji v družini s štirimi otroki. Diakonat je prejel 25. maja 2019, v duhovnika pa je bil posvečen 31. avgusta istega leta v katedrali v Les Cayesu na Haitiju.
Njegova prva pastoralna naloga je bila vikariat v župniji Sacré-Cœur des Cayes, ki jo je združil z vodenjem KIRO" gibanjeProjekt so izvajali mladi kristjani skupaj s poučevanjem katekizma v srednjih šolah in uvodnimi svetopisemskimi urami za mlade, ki so se nameravali vpisati v višje semenišče.
-Kot otrok sem se na prvo obhajilo pripravljal v šoli, ki so jo vodile nune. V nekem razredu nas je ena od nun vprašala, kaj bi radi postali, ko odrastemo, in odgovoril sem, da bi rad postal duhovnik. Ta želja je v meni rasla, spodbujala pa jo je tudi pridružitev skupini ministrantov, ki so pomagali pri Masa.
Tam sem bil navdušen nad razpoložljivostjo duhovnikov in njihovo pripravljenostjo za služenje. Čez nekaj časa sem župnika prosil, naj me pošlje razločevati poklic, in to sem počel dve leti, dokler nisem leta 2010 začel s propedevtičnim programom.
-Čeprav so bili moji sorodniki sprva nekoliko zaskrbljeni in so nasprotovali, so bili na koncu zadovoljni. Moja družina je mislila, da ne bom več mogel hoditi v svojo sosesko, da bom imel druge prijatelje in drugo družino. Toda na koncu je njihovo veselje odtehtalo preprečevanje, saj je za družino v ponos, da da duhovnika Cerkvi.
Tudi moji prijatelji, zlasti sošolci, so sprva čutili enako nezadovoljstvo, a ko so videli mojo odločenost, da vstopim v semenišče, so končno sprejeli mojo izbiro.
-Haiti je bil pretežno katoliška država, tako zelo, da je bila velika marijanska pobožnost ljudi povod za čudežno posredovanje Device Marije. Maria ko je epidemija ošpic uničevala prebivalstvo. Predsednik države je 8. decembra 1942 cerkvenim oblastem dovolil, da Haiti posvetijo Devici Mariji Večne pomoči.
Toda med koncem 19. in začetkom 20. stoletja se je protestantizem začel krepiti. Z okupacijo Haitija s strani ZDA se je prisotnost protestantov na Haitiju še okrepila, kar je povzročilo upad katolištva v državi.
Čeprav je katolištvo v državi še vedno močno prisotno. Res je, da je naša Cerkev popolnoma odvisna od tuje pomoči, vendar skušamo z omejenimi sredstvi podpirati ljudi tam, kjer država ni prisotna.
Kljub vsem težavam Cerkev na Haitiju ostaja vir upanja in si prizadeva za boljši jutri.
-Zaradi politične nestabilnosti so izzivi, s katerimi se sooča Cerkev, vse večji. Skoraj vsak dan smo priča vsesplošnemu nasilju tolp, ki delujejo nekaznovano. Vsak dan smo priča umorom in razbojništvu. Gangsterji sejejo strah in obup, zato se ljudje zatekajo na ulice, da bi pobegnili, včasih niti ne vedo, kam gredo.
Haiti je resnično ogrožena država, saj so državne institucije postale krhke, voditelji pa niso sposobni stabilizirati razmer. Cerkev ima pri tem pomembno vlogo, saj nas opozarja, da je treba nujno spremeniti miselnost.
Cerkev na Haitiju si prizadeva, da zlasti mladi in vsi prebivalci Haitija ne bi bili obupani, ter ohranja upanje ljudi s svojim preroškim poslanstvom in posredovanjem na področju dobrodelnosti.
-V svoji izobrazbi najbolj cenim širino pogleda, ki sem ga pridobil na univerzi v Roma. Zaradi naših srečanj in izmenjav z univerzitetnimi študenti iz drugih držav sem spoznal druge kulture. Spoznala sem prijatelje ter odkrila veliko bogastva in lepote.
Izvirni intervju je bil objavljen v Omnes.
