To so nesebična dejanja nesebičnosti in velikodušnosti, ki jih storimo za druge. Obstaja štirinajst del usmiljenja, sedem telesnih in sedem duhovnih. Poučevanje, svetovanje, tolažba, tolažba so duhovna dela usmiljenja, prav tako kot odpuščanje in potrpežljivo trpljenje. Med telesnimi deli usmiljenja najdemo miloščino, ki je eno glavnih pričevanj bratske ljubezni; je tudi praksa pravičnosti, ki je všeč Bogu. Katekizem Katoliške cerkve, 2447
Papež Frančišek je leto 2014 razglasil za leto usmiljenja in na tem mestu si bomo ogledali dela usmiljenja, ki jih je priporočil za premišljevanje in opravljanje v tem času, vendar jih ne smemo pozabiti.
Vsak kristjan mora imeti ta dela v mislih kot "način, kako prebuditi našo vest, ki je pogosto mlačna pred dramo revščine, in še globlje vstopiti v srce evangelija, kjer so revni privilegirani prejemniki božjega usmiljenja".
Cerkev ima modrost dobre matere, ki ve, kaj njeni otroci potrebujejo, da bi zrasli zdravi in močni, tako v telesu kot v duhu. Z deli usmiljenja nas vabi, naj ponovno odkrijemo, da sta tako telo kot duša naših soljudi potrebna skrbi in da Bog vsakemu od nas zaupa to pozorno skrb..
. "Predmet usmiljenja je človeško življenje v vsej svoji celovitosti. Naše življenje kot "meso" je lačno in žejno, potrebuje obleko, zavetje in obiskovalce, pa tudi dostojen pokop, ki si ga nihče ne more zagotoviti sam (...). Naše življenje kot "duh" potrebuje vzgojo, popravljanje, spodbujanje, tolažbo (...). Potrebujemo druge, da nam svetujejo, odpuščajo, nas prenašajo in molijo za nas." Frančišek, tretja meditacija ob jubileju duhovnikov, 2. VI. 2016.
Opravljanje del usmiljenja ustvarja milost za tistega, ki jih opravlja. Lukov evangelij pripoveduje o Jezusovih besedah: "Dajte in dano vam bo". Z deli usmiljenja torej izpolnjujemo Božjo voljo, dajemo nekaj od sebe drugim in Gospod nam obljublja, da nam bo dal tudi tisto, kar potrebujemo.
Po drugi strani pa je opravljanje del usmiljenja način, kako nadomestiti in obnoviti našo dušo za grehe, ki so nam že bili odpuščeni v zakramentu spovedi. Z opravljanjem dobrih del, kot so seveda dela usmiljenja. "Blagor usmiljenim, kajti oni bodo dosegli usmiljenje". Mt 5, 7.
Poleg tega nam dela usmiljenja pomagajo napredovati na poti v nebesa, saj nas delajo podobne Jezusu, našemu vzorniku, ki nas je naučil, kakšen mora biti naš odnos do drugih. V Matejevem evangeliju najdemo naslednje Kristusove besede: "Ne kopičite si zakladov na zemlji, kjer jih kvarita mol in rja in kamor tatovi vdirajo in kradejo, ampak si kopičite zaklade v nebesih, kjer jih ne kvarita niti mol niti rja in kam tatovi ne vdirajo in kradejo. Kajti kjer je vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce."
Z upoštevanjem tega Gospodovega nauka zamenjamo časne dobrine za večne dobrine, ki so resnično dragocene.
| 1 | Obiskovanje bolnikov |
| 2 | Hranjenje lačnih |
| 3 | Dajte piti žejnim. |
| 4 | nudenje prenočišča romarjem. |
| 5 | Goli preliv. |
| 6 | Obiski zapornikov. |
| 7 | Pokopavanje mrtvih. |
"Človek, ki se ne odziva na stiske ali krivice in si ne prizadeva, da bi jih ublažil, ni človek po meri ljubezni Kristusovega srca."
Papež Frančišek
"Kdor ima dva plašča, naj jih razdeli tistim, ki jih nimajo, in kdor ima dovolj za jesti, naj stori enako" (Lk 3,11). Ti dve deli usmiljenja se dopolnjujeta in se nanašata na pomoč v obliki hrane in drugih dobrin tistim, ki jo najbolj potrebujejo.
Danes to ni pogost primer, vendar se lahko zgodi, da nekoga sprejmemo v svoj dom ne iz čiste prijateljske ali družinske gostoljubnosti, ampak zaradi resnične potrebe.
Cilj tega dela usmiljenja je ublažiti še eno osnovno potrebo: obleko. Velikokrat nam to olajšajo zbirke oblačil, ki se zbirajo v župnijah in drugih središčih. Ko gre za podarjanje oblačil, je dobro pomisliti, da lahko damo tisto, kar nam je ostalo ali ni več uporabno, lahko pa damo tudi tisto, kar je še uporabno.
V Jakobovem pismu smo spodbujeni k velikodušnosti: "Če je brat ali sestra gola in brez vsakdanje hrane in ji kdo od vas reče: 'Pojdi v miru, ogrej se ali nahrani', pa ji ne daš, kar je potrebno za telo, kaj je to dobro?" Jakob 2, 15-16.
V času globalne pandemije ima to delo usmiljenja velik pomen. To je resnična skrb, tako z vidika fizičnih potreb kot tudi z vidika druženja in molitev za bolnike in starejše osebe. Dober primer iz Svetega pisma je prilika o dobrem Samarijanu iz Lukovega evangelija.
Obiskuje zapornike in jim poleg materialne pomoči nudi tudi duhovno pomoč, ki jim pomaga, da se izboljšajo kot ljudje, da se popravijo in naučijo opravljati delo, ki jim bo koristilo, ko bodo odslužili čas, ki jim ga je namenil pravosodni sistem. Danes so duhovniki in posvečene ženske tisti, ki opravljajo to zelo zapleteno solidarnostno nalogo. Moliti moramo za duhovnike, jih spremljati in podpirati pri tem delu družbene solidarnosti.
Darovanje maše za umrle in dostojanstven pokop umrlih se zdi odvečna zapoved, vendar to ni tako. V času vojne je to lahko zelo zahtevna zapoved. Zakaj je pomembno, da človeško telo dostojno pokopljemo? Ker je človeško telo bivališče Svetega Duha. Smo "templji Svetega Duha". 1 Kor 6, 19.
| 1 | Poučevanje nepoučenih. |
| 2 | Dajte dober nasvet tistim, ki ga potrebujejo. |
| 3 | Popravite krivca. |
| 4 | Odpusti tistim, ki nas žalijo. |
| 5 | Za tolažbo žalostnih. |
| 6 | potrpežljivo prenašati napake drugih. |
| 7 | Molite k Bogu za žive in mrtve. |
"Kristjan se ne more ukvarjati le z osebnimi težavami, saj mora živeti z mislijo na vesoljno Cerkev in misliti na odrešenje vseh duš."
Papež Frančišek
"Tisti, ki učijo množice pravičnosti, bodo sijali kot zvezde na veke vekov." (Dan 12, 3b).
To se nanaša na poučevanje o vseh predmetih, tudi o verskih predmetih. To poučevanje je lahko pisno ali ustno, s katerim koli komunikacijskim sredstvom ali neposredno. Zagotavljanje pomoči in podpore usposabljanje Duhovništvo je tudi delo duhovnega usmiljenja.
Eden od darov Svetega Duha je dar svetovanja. Zato mora biti vsakdo, ki želi dati dober nasvet, najprej v sozvočju z Bogom, saj ne gre za podajanje osebnih mnenj, temveč za dajanje dobrih nasvetov tistim, ki potrebujejo vodstvo.
Bratsko kaznovanje razlaga sam Jezus v Matejevem evangeliju: "Če tvoj brat greši, pojdi in se pogovori z njim na samem ter ga okaraj. Če te bo poslušal, si pridobil svojega brata." (Mt 18, 15-17).
Če hočemo popraviti svojega bližnjega, moramo to storiti s krotkostjo in ponižnostjo. Pogosto bo težko, vendar se lahko spomnimo, kaj pravi apostol Jakob na koncu svojega pisma: "Kdor odvrne grešnika od njegove slabe poti, bo rešil njegovo dušo pred smrtjo in dobil odpuščanje mnogih grehov" (Jak 5,20).
Ko molimo Gospodovo molitev, rečemo: "Odpusti nam naše grehe, kakor tudi mi odpuščamo svojim grešnikom." Jezus Kristus pa nam pravi: "Če odpustite človeške grehe, bo tudi nebeški Oče odpustil vam. Če pa vi ne odpustite ljudem njihovih prestopkov, tudi Oče ne bo odpustil vam." (Mt 6, 14-15).
Odpuščanje je premagovanje maščevanja in zamere. To pomeni prijazno ravnanje s tistim, ki nas je užalil. Največje odpuščanje je Kristusovo na križu, ki nas uči, da moramo odpuščati vse in vedno: "Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo." (Lk 23,34).
tolažba za žalostne, za tiste, ki trpijo zaradi osebnih težav ali se znajdejo v trenutku, ko morajo premagovanje žalosti je še eno delo duhovnega usmiljenja. Pogosto se dopolnjuje z dobrimi nasveti, ki pomagajo premagati bolečino ali žalost. Spremljati bližnjega ves čas, še posebej pa v najtežjih trenutkih, pomeni uresničevati Jezusov zgled iz evangelija, ki je bil sočuten z bolečino drugih, kadar koli jo je videl.
Potrpežljivost pred napakami drugih je krepost in delo usmiljenja. Kadar prenašanje teh pomanjkljivosti povzroči več škode kot koristi, je treba z veliko ljubeznijo in blagostjo opozoriti.
Sveti Pavel priporoča molitev za vse brez razlike, tudi za vladarje in odgovorne osebe. Molitev za duhovniške in redovniške poklice in papeževe namere. Pomembno je tudi moliti za pokojne, ki so v Očistecmolite zanje in prosite plenarni odpustek da bi bile njihove duše proste greha.
Čeprav je vsekakor primerno, da oživimo projekte, pri katerih imamo možnost pomagati, je običajno področje usmiljenja vsakodnevno delo, ki ga vodi strast do pomoči: kaj lahko še storim? koga lahko še vključim? Vse to je usmiljenje v dejanju, brez časovnih razporedov, brez izračunov: "dinamično usmiljenje, ne kot ponotranjen in opredeljen samostalnik, ne kot pridevnik, ki malo okrasi življenje, ampak kot glagol - usmiliti se in biti usmiljen". Frančišek, prva meditacija ob jubileju duhovnikov, 2. VI. 2016.
Bibliografija:
