DONIRAJTE ZDAJ

Zaupam v Boga in njegovo Previdnost, kot sem to vedno počel v svojem življenju zaradi radostne negotovosti, ki sem jo tolikokrat izkusil.

Ime: Blaise Olok Njama Muteck.
Starost: 35 let.
Položaj: Predstojnik.
Izvor: Bafang, Kamerun.
Študija: na Papeški univerzi Svetega križa v Rimu je diplomiral iz institucionalnega komuniciranja.

Po svojih najboljših močeh se bom trudil, da bi se oblikoval in služil Cerkvi in svoji škofiji.

Blaise Olok Njama Muteck je star 34 let in je že štiri leta duhovnik v škofiji Bafang (Kamerun). Je najmlajši v družini s šestimi sorojenci: tremi fanti in tremi dekleti. "Moje življenje je vedno temeljilo na radostni negotovosti, ki se je začela že zelo zgodaj: dan po mojem rojstvu je oče izgubil službo, vendar me ta situacija ni ovirala pri šolanju. V otroštvu, ko sem obiskoval osnovno šolo, sem prejel zakramente krščanske iniciacije. V tem obdobju sem začutil klic, da bi postal duhovnik. Po končani osnovni šoli me je oče šel vpisat na Petit Séminaire Saint Michel de Melong, kjer sem kljub njegovi skromni pokojnini lahko študiral eno leto. Nato so me zaradi neplačila šolnine izključili iz semenišča. Dve leti pozneje mi je umrl oče in vse se je še bolj zapletlo, saj nihče ni mogel poskrbeti za moje šolanje. Toda Previdnost je delovala za nas in nam vse olajšala, saj je bila moja starejša sestra, prva hči družine, zaposlena v banki: prav ona se je žrtvovala zame, da sem lahko dokončal študij najprej v manjšem in nato v večjem semenišču. Po šolanju sem bil posvečen v diakona in dodeljen za vikarja v župnijo svetega Pavla v Nkondjoku (na obrobju mesta), kjer sem se poleg pomanjkanja pitne vode in nestabilne elektrike ponovno znašel, tokrat kot duhovnik, v tej veseli negotovosti. To je bila težka, a lepa in bogata izkušnja. V tej vasi sem preživel dve leti in bil 30. januarja 2016 tam posvečen v duhovnika. Naslednje leto mi je škof zaupal novo službo župnika angleško govoreče župnije v Bafangu in ravnatelja kolegija svetega Pavla ter kaplana šol svetega Pavla in svete Marije. Vedeti morate, da se v moji deželi prekarnost izraža tudi s prisotnostjo dveh uradnih jezikov: francoščine in angleščine, poleg lokalnih jezikov. Zato moramo vsi znati govoriti več jezikov. Na tem delovnem mestu sem ostal tri leta, preden se je škof odločil, da me pošlje na študij v Rim.