Papež Frančišek je med svojim apostolskim obiskom v Aziji in Oceaniji v Džakarti organiziral medversko srečanje, Indonezija (država z veliko muslimansko večino, v kateri živi le 10 % kristjanov in 3 % katoličanov), v mošeji Istiqlal (prim. Govor 5-IX-2024).
Stavbo je zasnoval krščanski arhitekt, s katoliško katedralo Marije Vnebovzete pa jo povezuje "predor (podzemlje) prijateljstva". Tam je papež Frančišek pohvalil plemenitost in harmonija v raznolikostida bi lahko kristjani pričevanje o svoji veri v dialogu z velikimi verskimi in kulturnimi tradicijami. Geslo njegovega obiska je bilo "vera, bratstvo, razumevanje".
Spodbujal je Papež Frančišek verniki, da bi nadaljevali s komunikacijo, ki jo simbolizira predor prijateljstva- Spodbujam vas, da nadaljujete po tej poti: da bi morali vsi sodelovati v življenju države: "Spodbujam vas, da nadaljujete po tej poti: da bi morali vsi sodelovati v življenju države, vsi skupajz razvijanjem lastne duhovnosti in prakticiranjem lastne religije lahko hoditi v iskanju Boga in prispevati k oblikovanju odprtih družb.Evropska unija je "Evropska unija", ki temelji na vzajemnem spoštovanju in medsebojni ljubezni ter je sposobna izločiti rigidnosti, fundamentalizme in ekstremizme, ki so vedno nevarni in nikoli upravičeni.
Papež Frančišek jim je v tem pogledu želel dati dve smernici. Prvič, vedno vidite v globino. Kajti poleg razlik med religijami - razlik v doktrinah, obredih in praksah - "bi lahko rekli, da je skupna korenina vseh verskih občutkov ena sama: iskanje srečanja z božanskim, hrepenenje po neskončnem, ki ga je Najvišji položil v naša srca, iskanje večje radosti in življenja, močnejšega od smrti, ki oživlja pot našega življenja in nas spodbuja, da izstopimo iz sebe, da bi srečali Boga".
Papež Frančišek je vztrajal pri temeljni točki: "Če se globoko ozremo in zaznavamo, kaj se pretaka v najbolj intimnem delu našega življenja, v želji po polnosti, ki živi v globinah našega srca, odkrijemo, da vsi smo bratje, vsi romarji, vsi smo na poti k Bogupresegajo tisto, kar nas razlikuje."
S tem je papež Frančišek opozoril na eno od ključnih vprašanj teh dni: pomen religij ter dialoga in sodelovanja med verniki (prim. Ismatu Ropi, indonezijski muslimanski učenjak, "Key in Indonesian Interreligious Dialogue", v Alfa in Omega 12-IX-2024).
Nekaj dni pozneje bo papež Frančišek mladim v Singapurju povedal: "vse religije so pot k Bogu". (Srečanje(13-IX-2024). To velja za religije kot take in kolikor spoštujejo človekovo dostojanstvo in ne nasprotujejo krščanski veri. To torej ni rečeno v zvezi z deformacijami religije, kot so nasilje, terorizem, satanizem itd.
Po drugi strani pa papež Frančišek tudi ni trdil, da so religije enakovredne druga drugi ali da imajo s krščanskega vidika enako vrednost (prim. Nostra aetate drugega vatikanskega koncila in poznejšega magisterija, prim. Dominus Iesusiz leta 2000).
Katoliški nauk namreč uči, da imajo religije poleg elementov resnice in dobrote tudi elemente, ki jih je treba očistiti (glej tudi dokument Mednarodne teološke komisije, Kristjani in religije, 1996).
Drugič, papež Frančišek je povabil skrb za odnose med verniki. Tako kot podzemni prehod povezuje, ustvarja povezavo, je "tisto, kar nas resnično zbližuje, ustvarjanje povezave med našimi razlikami, skrb za gojenje vezi prijateljstva, pozornosti, vzajemnosti".
Daleč od kakršnega koli relativizma ali sinkretizma nam te povezave - kot so poudarjali in prakticirali tudi prejšnji papeži - "omogočajo, da delati skupaj, hoditi skupaj za nek cilj, zagovarjati človekovo dostojanstvo.Boj proti revščini in spodbujanje miru. Enotnost se rodi iz osebnih prijateljskih vezi, medsebojnega spoštovanja, vzajemne obrambe prostorov in idej drugih.
Z drugimi besedami, gre za "spodbujanje verske harmonije v dobro človeštva."Skupna izjava, pripravljena za to priložnost, je v skladu s tem (prim. Skupna izjava Istiqlal).
"V njem prevzemamo odgovornost za velike in včasih dramatične krize, ki ogrožajo prihodnost človeštva, zlasti za vojne in spopade, ki jih na žalost spodbuja tudi verska instrumentalizacija, pa tudi za okoljsko krizo, ki je postala ovira za rast in sožitje narodov.
Glede na to je pomembno, da se spodbujajo in krepijo vrednote, ki so skupne vsem verskim tradicijam, kar družbi pomaga "izkoreniniti kulturo nasilja in brezbrižnosti".
V Papui Novi Gvineji (z veliko večino kristjanov, od katerih jih je četrtina katoličanov) je papež Frančišek ob prihodu v državo zapisal: "Vse, ki se izpovedujejo za kristjane," je dejal ob prihodu v državo, "močno vas spodbujam, da svoje vere nikoli ne omejite na upoštevanje obredov in predpisov, ampak naj bo sestavljena iz ljubezni, iz ljubezni do Boga, iz ljubezni do drugih, iz ljubezni do Boga in iz ljubezni do Cerkve. ljubiti in slediti Jezusu Kristusuin lahko postanejo živa kulturanavdihujoče misli in dejanja, ki se spreminjajo v svetilnik, ki osvetljuje pot.
Na ta način bo vera lahko pomagala družbi kot celoti pri rasti ter iskanju dobrih in učinkovitih rešitev za njene glavne izzive.Srečanje z oblastmi v hiši APEL, Port Moresby, 7.IX-2024).
V Vzhodnem Timorju (kjer je kontekst precej raznolik: velika večina katoličanov) je katoličane pozval, naj v prvi vrsti poskrbijo za svojo identiteto: "'Ne pozabite poglabljanje nauka o evangeliju, ne bodo dozoreli v duhovno, katehetsko in teološko oblikovanjeker je vse to potrebno za napoved evangelij v tej vaši kulturi in hkrati, ga očisti. arhaičnih in včasih vraževernih oblik" (srečanje s katoliško hierarhijo in pastoralnimi sodelavci v katedrali v Diliju, 10. septembra 2024).
Ne pozabimo," je dodal papež Frančišek, "da z parfumV pričevanju o skladnem krščanskem življenju moramo mazati Kristusove noge, ki so noge naših bratov in sester v veri, začenši z najrevnejšimi.
Najbolj privilegirani so najrevnejši. S tem parfumom moramo poskrbeti zanje. Pri tem je zgovorna gesta, ki jo verniki naredijo, ko srečajo vas duhovnike: vzamejo posvečeno roko, jo prinesejo k čelu v znamenje blagoslova" (prav tam).
Nazadnje je v Singapurju (v ospredju gospodarstva in materialnega napredka, kjer je malo kristjanov, vendar je živ in predan bratskemu dialogu med etničnimi skupinami, kulturami in verstvi) med mašo, ki jo je obhajal na nacionalnem stadionu (Singapore Sports Hub, gl. Homilija,12-IX-2024) je papež Frančišek poudaril, da brez ljubezni se nič ne zgradiTo je naivna izjava, čeprav nekateri morda mislijo, da je naivna.
[To besedilo je skrajšana različica besedila, ki bo objavljeno v reviji Omnes, oktober 2024].
Ramiro Pellitero Iglesias, Profesor pastoralne teologije na Teološki fakulteti Univerze v Navarri.
Objavljeno v Cerkev in nova evangelizacija.
