Za Muñoza de Priego, ki je tudi predstavnik in koordinator pobude za svobodo izobraževanja "enLibertad", je to "najslabši zakon demokracije", sprejet sredi zdravstvene in gospodarske krize zaradi pandemije. Gre za "interventni zakon, ki stremi k popolnemu nadzoru".
“Si no hubiera existido un movimiento social impulsado por Más Plurales, esta ley habría pasado sin pena ni gloria debido a la pandemia, por eso no era el momento más adecuado para aprobarla”, comentó el abogado.
El experto explicó, este jueves, durante el segundo encuentro de reflexión CARF, que en el que el Gobierno se ha apresurado a aprobar esta ley por su interés en hacer cumplir una promesa electoral y porque, según la opinión del Ejecutivo PSOE-Unidas Podemos, la anterior ley educativa carecía de consenso por parte de la comunidad educativa.
“Pero resulta que la ley Celaá es la que menos respaldo ha tenido, tanto en el Congreso de los Diputados (se aprobó con un número muy justo de votos) como en las entidades educativas”, dijo Jesús Muñoz.
To je prvi demokratični zakon o izobraževanju, ki je bil sprejet brez:
Zato Muñoz de Priego meni, da ta zakon je pravi napad na svobodo izobraževanja, zaradi česar je javno šolstvo edina možna izbira..
Za odvetnika je LOMLOE popolnoma spreminja pravila igre in postavlja administracijo v intervencijski položaj. Poleg tega zakon Celaá uvaja novo pravico, ki je "pravica do javnega izobraževanja namesto pravice do izobraževanja, ki je zapisana v ustavi".
Jesús Muñoz de Priego Alvear, odvetnik, pravni svetovalec, avtor številnih člankov, knjig in dokumentov ter predstavnik Plataforme Más Plurales, gost na tem srečanju CARF.
Alguna de las medidas que introduce la LOMLOE que atentan a la libertad de enseñanza y vulnera el derecho constitucional de los padres a elegir la educación que quieren para sus hijos según sus convicciones son las siguientes:
Tiskovni predstavnik Más Plurales je spomnil, da so v skupnostih, ki jih upravlja samo socialistična stranka, kot je to primer v Andaluziji, resnično posegli v svobodo izobraževanja in ustanovili javne šole na območjih, kjer ni bilo družbenega povpraševanja, s čimer so si izborili izobraževanje, ki ga subvencionira država.
"Ne smemo pozabiti, da je vrhovno sodišče jasno povedalo, da subvencionirano izobraževanje ni podrejeno javnim šolam," je dejal govornik na srečanju CARF.
Poleg tega je pojasnil, da je med cilji katoliške šole tudi njeno evangelizacijsko poslanstvo in da ima zato tudi pravico do državne pomoči, ker ponuja nekaj drugega kot javna šola. "To omogoča resnično uresničevanje svobode izobraževanja," je dejal.
Se puede ver, en este vídeo, todo el Encuentro de reflexión CARF sobre la Ley Celaá con la intervención de Jesús Muñoz de Priego.
Po drugi strani je Muñoz de Priego trdil, da ta zakon pomeni, da tisti, ki imajo manj sredstev, ne bodo mogli uveljavljati svojih ustavnih pravic, kar bo povzročilo kriza v izobraževanju "Svoboda izobraževanja zahteva, da imajo vsi državljani, ne glede na njihov dohodek, možnost izbirati, kakšno izobraževanje želijo za svoje otroke. S tem zakonom pa tisti, ki nimajo denarja, ne bodo mogli izbirati.
Še eno od spornih vprašanj tega zakona je njegovo vztrajanje pri zagotavljanju otrokovih pravic, kar je povsem pravilno, vendar pa se po drugi strani za tem vztrajanjem skriva poskus vlade, da bi nadzirala otrokove pravice nad močjo staršev. "Ta zakon bo pomenil, da se bo moralo veliko družin braniti pred morebitnimi posegi države," pravi Muñoz de Priego.
Zaradi tega interventnega zakona so platforma Más Plurales in druge izobraževalne ustanove zaprosile Evropsko sodišče, naj odloči v prid svobodi izobraževanja in ugotovi, da španska država s tem zakonom krši temeljne pravice.
Po drugi strani pa PP, Ciudadanos in Vox že pripravljajo pritožbe zaradi neustavnosti tega zakona.
Celotno posredovanje si lahko ogledate v tem videoposnetku.