Timothy Katende je duhovnik v škofiji Kiyinda-Mityana v Ugandi.
"Ko sem bil še ministrant v župniji Marijino zatočišče grešnikov v Maddu (Uganda), je moj takratni župnik nekega dne postavil vprašanje, ali bi po osnovni šoli leta 2005 želeli vstopiti v semenišče.
Bil sem z drugimi ministranti, ki jih ta ideja ni zanimala, mene pa je, čeprav jim tega takrat nisem povedal.
Veliko sem razmišljala o tem in ko smo se vrnili domov, sem o tem povedala teti (po smrti staršev sem živela pri teti in stricu), ki ji je bilo to zelo všeč, vendar smo morali najprej malo počakati, da smo pravilno končali osnovno šolo.To idejo sem v mislih hranil vse zadnje leto osnovne šole, med počitnicami pa sem nanjo spomnil teto in skupaj sva se šla pogovarjat z župnikom.
Nato sem opravil sprejemni test v nižjem semenišču in rezultati so bili zelo dobri. Decembra 2005 sva prejela pismo o sprejemu v semenišče Svetega srca v Mubendeju s seznamom stvari, ki jih morava kupiti. Tam sva postala obupana, ker nisva mogla dobiti vseh stvari, ki sva jih potrebovala za vpis v semenišče. Zdelo se nama je zelo drago in skoraj sva obupala. Toda ko sva to razložila župniku, se je ponudil, da nama bo pomagal, če bo le mogoče.
Ob nedeljah po maši se je župnik pogovarjal z župljani o tej zadevi in tako smo lahko nekaj dosegli. Tako smo lahko kupili nekaj šolskih predmetov in sem lahko vstopil v semenišče. In ko sem vstopil v semenišče, so mi teta in stric ter župnik plačali šolnino, ko sem bil še v semenišču, in spomnim se, da sem se večkrat vrnil v hišo po denar.
Ne spomnim se, da bi nekoč v celoti plačal šolnino. Po zaslugi rektorjev semenišča, ki so razumeli moj položaj, sem jo vedno plačeval na obroke in tako sem lahko končal šest let nižjega semenišča med letoma 2006 in 2011.
Zato se vedno zahvaljujem Gospodu, ki je tako dobro poskrbel zame, za mojo teto in strica ter župnika, ki so me podpirali s tistim malim, kar so imeli, da so me podpirali v semenišču. Tudi mojemu škofu, rektorjem in vzgojiteljem, ki so me do zdaj vedno oblikovali.
Iz srca se vam zahvaljujem, ker ste na vsak način podpirali moj duhovniški poklic. Mislim, da brez vaše podpore ne bi prišel tja, kjer sem zdaj, v petem letniku teologije na Univerzi v Navarri..
Najlepša hvala in Bog vas vedno blagoslavlja.