"Jezus Kristus, naš Gospod, naš Bog, je ustanovil zakramente, ki so kot sledi njegovih stopinj, da bi po njih stopali in dosegli nebesa. Eden najlepših in najbolj tolažilnih zakramentov je zakrament spovedi." Josemaría Escrivá, Argentina, 15. junij 1974.
Sveti Josemaría je citiral in vam predstavljamo, kaj je rekel o zakramentu kot čudesu Božje ljubezni.
Kristus je ta zakrament uvedel tako, da nam je ponudil novo možnost, da se spreobrnemo in si po krstu povrnemo Božjo milost.
"Zakrament Usklajevanje je zakrament zdravljenja. Ko grem k spovedi, ozdravim sebe, svojo dušo, svoje srce, ozdravim nekaj, kar sem naredil in ni delovalo pravilno, Papež Frančišek, splošna avdienca, 19. februar 2014.
Kot vsi zakramenti je tudi ta srečanje z Jezusom. Pri spovedi Jezusu pripovedujemo o svojih grehih. duhovnik ki deluje v Kristusovi osebi in z Jezusovo avtoriteto, da bi prisluhnil, ponudil navodila, zagotovil ustrezno pokoro in izrekel besede odveze.
"Ob praznovanju Pri zakramentu sprave duhovnik ne predstavlja samo Boga, ampak celotni skupnosti, ki se prepozna v krhkosti vsakega od svojih članov, ki je ganjena, da prisluhne njihovemu kesanju, ki se spravi z Njim, ki jih spodbuja in spremlja na poti spreobrnjenja ter človeške in krščanske zrelosti.
Nekdo lahko reče: "Spovedujem se samo Bogu." Da, Bogu lahko rečeš: "Odpusti mi" in mu poveš svoje grehe. Toda naši grehi so tudi proti našim bratom, proti Cerkvi, zato je treba prositi za odpuščanje Cerkev in brate v osebi duhovnika.Papež Frančišek, kateheza za sredo, 19. februar 2013.
Josemaría je spoved imenoval zakrament veselja, ker se v njej ponovno odkrijeta veselje in mir, ki ju prinaša prijateljstvo z Bogom.
Ta zakrament ne le obnavlja naš odnos kot Božjih sinov in hčera, ampak nas tudi spravlja med seboj, saj ponovno vzpostavlja našo zvezo s Kristusovim telesom, njegovo Cerkvijo.
Papež Frančišek je pomen spovedi pojasnil z naslednjimi besedami: "Odpuščanje naših grehov ni nekaj, kar si lahko damo sami. Ne morem reči: sam sebi odpuščam svoje grehe. Za odpuščanje se prosi, prosi se drugega in pri spovedi prosimo Jezusa za odpuščanje. Odpuščanje ni sad naših prizadevanj, je dar, je dar Svetega Duha.
Za poglobljeno in učinkovitejše delovanje lahko upoštevamo več podrobnosti.
Na primer, lahko si pomagamo z vodnikom s ključi, ki so potrebni za dobro izpraševanje vesti. To je čas, ko moramo biti iskreni do sebe in do Boga, saj vemo, da On ne želi, da bi nas naši pretekli grehi zatirali, ampak nas jih želi osvoboditi, da bi lahko živeli kot njegovi dobri otroci.
Katekizem Cerkve predlaga štiri korake za dobro spoved. Te izražajo pot k spreobrnjenju, ki poteka od analize naših dejanj do dejanj, ki dokazujejo spremembo, ki se je zgodila v nas.
Obstajajo štirje koraki, ki jih naredimo, da bi lahko sprejeli velik objem ljubezni, ki nam ga Bog, naš Oče, želi dati s tem zakramentom: "Bog nas čaka kot oče v priliki z razprtimi rokami, tudi če si tega ne zaslužimo. Naš dolg ni pomemben. Kot v primeru črednega sina moramo le odpreti svoje srce" (sv. Josemaría, Kristus gre mimo, št. 64).
Pri izpraševanju vesti v molitvi pred Bogom skušamo preveriti svojo dušo v luči nauka Cerkve, začenši z našo zadnjo spovedjo.
Razmišljamo o dejanjih, mislih ali besedah, ki so nas oddaljile od Boga, užalile druge ali nas notranje poškodovale.
Obstaja več podrobnosti, ki jih lahko upoštevamo, da bi to storili na globlji in učinkovitejši način. Uporabimo lahko na primer vodnik s potrebnimi ključi za dobro izpraševanje vesti.
To je čas, ko moramo biti iskreni do sebe in do Boga, saj vemo, da On ne želi, da bi nas pretekli grehi utesnjevali, ampak nas jih želi osvoboditi, da bi lahko živeli kot njegovi dobri otroci.
Kesanje ali obžalovanje, je božji dar.. Gre za žalost duše in odrekanje svojim grehom, ki vključuje odločitev, da ne bomo več grešili.
Spoved je izpovedovanje grehov duhovniku. Včasih kesanje spremlja močan občutek žalosti ali sramu, ki nam pomaga, da se popravimo. Vendar ta občutek ni nujen. Pomembno je, da razumemo, da smo ravnali narobe, in da imamo željo, da bi se kot kristjani izboljšali. Če ne, se bomo izročili v Božje roke in ga prosili, naj deluje v naših srcih, da bi zavrnili zlo.
Skesanost," pojasnjuje papež, "je preddverje kesanja, privilegirana pot, ki vodi v Božje srce, ki nas sprejme in nam ponudi novo priložnost, če se odpremo resnici kesanja in se pustimo preoblikovati njegovemu usmiljenju."
Duhovnik je Božje orodje. Odložimo sram ali ponos in odprimo svoje duše v gotovosti, da je Bog tisti, ki nas posluša.
"Izpovedovanje duhovniku je način, kako zaupati svoje življenje v roke in srce drugega, ki v tistem trenutku deluje v Jezusovem imenu in v njegovem imenu. [Pomembno je, da grem k spovednici, da se postavim pred duhovnika, ki predstavlja Jezusa, da pokleknem pred materjo Cerkvijo, ki je poklicana razdeljevati Božje usmiljenje. V tej gesti, v klečanju pred duhovnikom, je objektivnost, ki je v tistem trenutku proces milosti, ki pride k meni in me ozdravi."Papež Frančišek. Božje ime je usmiljenje, 2016.
Spoved je izpovedovanje grehov duhovniku. Pogosto pravijo, da ima dobro priznanje "4 C":
Spoved je zakrament, katerega obhajanje vključuje določene geste in besede s strani kesanja in duhovnika. najlepši trenutek zakramenta spovedi, saj prejmemo Božje odpuščanje.
Pokora je preprosto dejanje, ki predstavlja naše zadoščenje za storjene grehe. To je tudi dobra priložnost, da se Bogu zahvalimo za odpuščanje, ki smo ga prejeli, in da obnovimo svojo odločenost, da ne bomo več grešili.