Tobechukwu Okoye (rojen pred 42 leti v Ogidiju v Nigeriji) je študiral mikrobiologijo na domači univerzi, leta 2009 pa je prejel štipendijo za študij teologije v Pamploni in bil v Rimu posvečen v duhovnika. "Spoznal sem, da Bog računa name, da bom Cerkev v Nigeriji premaknil naprej," pojasnjuje v tem intervjuju o položaju kristjanov v svoji državi, kjer drug ob drugem živi 49,3% kristjanov in 48,8% muslimanov.
-Vprašanje: Prihajajo novice o uničenju cerkva, prepovedi....
-Odgovor: Večina muslimanov spoštuje druge vere. Nasilno preganjanje se pojavlja le na zelo določenih krajih na severu, kjer ga vodijo skrajneži, kot je fundamentalistična skupina Boko Haram. Na teh območjih kristjani veliko trpijo in živeti svojo vero pomeni tvegati življenje. Drugi kristjani in večina muslimanov to doživljajo z bolečino in spodbuja solidarnost med vsemi. Pred časom so na primer skrajneži nastavili avtomobil bombo, ki je pred cerkvijo ubila številne katoličane. Iz solidarnosti so si naslednjo nedeljo številni muslimani nadeli bela oblačila in obkolili cerkev, rekoč, da bodo morali, preden bodo ubili kristjane, ubiti njih.
-V.: In kaj lahko storimo?
-R.: Krščanska skupnost podpira ljudi, ki so bili napadeni ali razseljeni zaradi varnostnih razlogov, tako da jim pošilja sredstva, ki jih zbira v različnih delih države. Te zbirke spodbujajo škofje v škofijah. Prav tako obsojajo napade in opozarjajo politike, naj ukrepajo. Nadzor nad Boko Haram je težaven, saj gre za oboroženo in zelo organizirano skupino. Mednarodna skupnost je obljubila pomoč, vendar ni nezainteresirana, vedno obstajajo quid pro quo.
-V.: In iz Vatikana?
-R.: Papež Frančišek se zelo dobro zaveda položaja katoličanov v Nigeriji. Škofom je poslal več pisem, v katerih z nami deli svojo bližino in molitve za našo državo. Poleg tega je večkrat javno obsodil napade in ugrabitve, ki jih izvaja Boko Haram, ter opozoril mednarodno skupnost.
-V.: Kaj pomeni biti kristjan?
Kristjani lahko Nigeriji veliko prispevamo. Krščansko sporočilo o odpuščanju, ljubezni in usmiljenju je zelo zanimivo za lažje sožitje med različnimi plemeni v moji državi.
-V.: Junija se boste vrnili v Nigerijo.
-R.: Še vedno ne vem, v katerem mestu bom živel in kje bom opravljal svoje duhovniško delo; to bom izvedel, ko bom tam. Opus Dei v Nigeriji spodbuja socialno delo, centre za napredovanje žensk, inštitute za poklicno usposabljanje, zdravstvene ambulante ... Ne bi bil presenečen, če bi moral biti kaplan v kateri od njih, niti če bi moral priskočiti na pomoč v škofijskih semeniščih.
Se boste pridružili temu izzivu?
Objavljeno v časopisu El norte de Castilla.
