Koffi Edem Amaglo je duhovnik iz Toga.
"Rodil sem se v Togu in tam živel do prihoda v Rim (mimogrede, moje prvo bivanje v Evropi), kjer sem nadaljeval študij teologije.
Sem materin peti otrok. Moj oče ima več otrok; živi v poligamiji. Že zelo zgodaj v otroštvu sem se skupaj z mamo ter brati in sestrami naučil zanimati za Cerkev in krščansko vero. V osnovni šoli sem vztrajno začel s katehezo in leta 1997, pri dvanajstih letih, prejel zakramente krščanske iniciacije hkrati s spričevalom prve stopnje študija (CEPD).
V svoji državi, Togu, sem se zelo zgodaj soočil z družinskimi spori in politično-socialnimi težavami (zlasti z nacionalno stavko med letoma 1990 in 1992). Vse to je globoko zaznamovalo moje življenje in prihodnjo poklicno pot.
Ker so me notranje privlačila Božja dela in dela Cerkve in ker sem nenehno premišljeval Kristusove besede, ki me je poklical: "Žetev je obilna, delavcev pa malo" (Mt 9,32-38), sem 6. novembra 1997, ko sem bil star 12 let, vstopil v manjše semenišče sv. Pija X. v Agoè-Nyivé.
Od leta 1997 dalje sem začel s formacijo in razločevanjem za duhovništvo, dokler nisem leta 2004 v manjšem semenišču opravil maturo. S soglasjem svojega škofa sem nadaljeval formacijo z enoletnim bivanjem v propedevtičnem semenišču svetega Pavla v Noču (2004-2005).
Nato sem študiral filozofijo (2005-2008) in teologijo (2009-20013) v Medškofijskem velikem semenišču Janeza Pavla II. v Loméju. Med študijem filozofije in teologije sem v letih 2008-2009 opravljal kanonično prakso v katedrali Srca Jezusovega v Loméju v svoji škofiji, po zadnjem letu v semenišču pa sem bil posvečen v diakona.
Z Božjo milostjo sem bil 21. decembra 2013 v Loméju posvečen v duhovnika. Takoj sem začel svojo duhovniško službo, ki traja že sedmo leto.
Najprej sem opravljal službo formatorja (2013-2014) v manjšem semenišču sv. Pija X., kjer sem bil pred tem tudi sam semeniščnik. Nato sem opravljal duhovniško službo kot vikar v župniji Cristo Risorto v Hédzranawoéju v letih 2014-2020 do prihoda sem v Rim.
Med službovanjem kot župnijski vikar sem sodeloval tudi s škofijskim svetom za pravičnost in mir v Loméju.
Med župnijsko službo sem moral spremljati številne krščanske in tudi nekrščanske vernike, ki so se soočali s težavami, povezanimi z družbeno nepravičnostjo, družinskimi spori, ki so ogrožali dostojanstvo ljudi in doživljanje življenja: otrok, žensk itd. Poleg tega je mojo pozornost gotovo pritegnilo tudi splošno ozračje družbeno-političnih razmer v naši državi s povolilnim nasiljem, brezposelnostjo in njenimi težavami itd.
Spoznal sem, da je treba okrepiti usposabljanje, ki sem ga na tem področju prejel v semenišču, da bi lahko bolje pomagal pri soočanju z vsemi temi izzivi, povezanimi z dobrim za ljudi ter razvojem njihovega krščanskega življenja in pričevanja.
V tem smislu mi je po srečanju z Božjo previdnostjo uspelo v škofijskem svetu za pravičnost in mir v moji škofiji opraviti izobraževanje za pomočnika in od takrat sem pod nadzorom svojega škofa sodeloval s tem svetom. V vseh župnijah škofije smo lahko ustanovili župnijske svete za pravičnost in mir z obsegom posebnih dejavnosti tega sveta, ki jih je želel Sveti sedež pod nadzorom Papeškega sveta za pravičnost in mir.
Ker je poslanstvo Sveta za pravičnost in mir zlasti obvladovanje družbenega nauka Cerkve in obravnavanih vprašanj ter reševanja problemov zahtevalo nadaljnjo specializacijo na tem področju, sem se moral usposobiti za moralno teologijo, da bi lahko nadaljeval. V tej viziji mojega škofa je bil oblikovan projekt mojega študija.
Božja previdnost je hotela, da so moji dobrotniki iz CARF sprejeli pomoč pri tem projektu, in tako sem tukaj, bivam v duhovniškem kolegiju Altomonte v Rimu in od oktobra 2020 študiram moralno teologijo (licenciat) na Univerzi Svetega križa.
Študijski projekt, ki ga je spodbudila predvsem služba v Svetu za pravičnost in mir po končanem študiju, predvideva, da sem poklican, da pridobljeno znanje uporabim v službi tega ključnega področja pastorale v svoji škofiji.
Poudariti je treba, da Svet sodeluje z več združenji civilne družbe, ki si prizadevajo za spodbujanje in zaščito človekovih pravic, in da si bo, kot je navedeno v konceptih njegovega programa, prizadeval za spodbujanje pravičnosti in miru, za socialno kohezijo v skladu s socialnim naukom Cerkve pod nadzorom mojega škofa. Jasno je, da bom svojemu škofu na voljo v skladu z njegovo pastoralno vizijo.
Svojim dobrotnikom bi rad izrazil vso hvaležnost, prav tako pa tudi svoji škofiji za njihovo velikodušno pomoč pri uresničevanju tega študijskega projekta. Moja zaveza je popolna, da bom dosegel cilje svoje formacije z molitvijo, da bo to pripomoglo k moji notranji rasti in tudi k rasti Božjega ljudstva. Ne pozabljam vas pri obhajanju svete maše in v svojih molitvah, zlasti v tem obdobju pandemije kova19 z vsemi njenimi posledicami. Naj božja dobrohotnost še naprej deluje v življenju vsakega od vas.
