Danes nas kristjane obdaja pogosto prazno in potrošniško praznovanje, ki se zelo razlikuje od katoliškega božiča, ko se spominjamo rojstva Jezusa Kristusa, Božjega Sina, ki je "za nas ljudi in za naše odrešenje prišel z neba in se po moči Svetega Duha utelesil iz Device Marije ter postal človek" (Nikejsko-Konstantinopolitska veroizpoved). Cerkev se vsako leto pripravlja na božič z liturgičnim obdobjem adventa, ki traja štiri tedne.
Od katoliškega božiča se je način čaščenja Boga spremenil. Kristjan se od molitve s pogledom v nebesa preusmeri na zemljo in pogleda krhkost majhnega otroka, ki spi v slami jaslic. Neskončna Božja veličina postane krhkost novorojenega otroka. Nenadoma se dva pojma, kot sta božanskost in otroštvo, ki sta bila do takrat zelo oddaljena, združita v eni osebi in v isti smeri. Božič je razodetje najpreprostejšega, ki preizkuša modrost modrih in veščih.
Pastirji so bili prvi, ki so se poklonili Detetu v jaslih, in to zato, ker so razumeli, da Bog, ki je dojenček, sprejema njihovo majhnost in preprostost. Njihova vera je sanjala o takšnem Bogu, ki živi med njihovimi čredami, ki je eden izmed njih in trpi njihove iste potrebe.
Ko se približata jami, odkrijeta, da se Bog kot otrok zateče v naročje svoje matere. Ta povezava med otrokom in materjo dopolnjuje skrivnost krščanskega božiča. Bog namreč ni več abstraktno in oddaljeno bitje, ampak postane brezbrižen, človeški Bog, ki se zateče k materi, priprošnjik v našem odnosu z Njim.
Če božiču odvzamemo ta prvotni pomen, izgubi svoj pristni krščanski pečat.
"Predvsem moramo kristjani z globokim in srčnim prepričanjem ponovno potrditi resnico o Kristusovem rojstvu, da bi tako pričevali predvsem o zavedanju zastonjskega daru, ki je bogastvo ne le za nas, ampak za vse.
Benedikt XVI.
Prva značilnost božičnega drevesca je, da pozimi ohrani liste žive, zato se uporabljajo smreke ali borovci. "Bil je simbol večnosti in Božjega življenja, ki nikoli ne mine. Če ga torej uporabimo za Božje življenje, ki nikoli ne mine, če ga uporabimo za Božjega Sina, ki prihaja z nami na božič, dobi tudi ta smisel Boga, ki je prisoten sredi človeštva," pravi D. Bernardo Estrada, profesor na PUSC.
Prvi sledovi okrasitve drevesa segajo v Nemčijo, kjer so na drevo obesili sadje, ki je spominjalo na drevo življenja v raju. Danes je božično drevo več kot le okrasek, temveč znak veselja za ves svet. Po besedah svetega Janeza Pavla II. "pozimi zimzelena jelka postane znamenje življenja, ki ne umre [...] Sporočilo božičnega drevesa je torej, da je življenje 'zimzeleno', če postane darilo, ne toliko materialnih stvari, ampak sebe: v prijateljstvu in iskreni naklonjenosti, v bratski pomoči in odpuščanju, v delitvi časa in poslušanju drug drugega."
"Božično drevo in božična darila so način, da se spomnimo, da vse dobro prihaja z drevesa križa ... Zato ima tradicija polaganja božičnih daril za otroke pod drevo krščanski pomen: spričo potrošniške kulture, ki je nagnjena k zanemarjanju krščanskih simbolov božičnih praznikov, se pripravimo na veselo praznovanje Odrešenikovega rojstva in novim generacijam prenesimo vrednote tradicij, ki so del dediščine naše vere in kulture."
Benedikt XVI.
Papež Frančišek priporoča, da je treba, če želimo živeti pravi pomen krščanskega božiča, najprej pripraviti prostor za rojstvo Otroka. Sveti oče je dal nekaj praktičnih nasvetov:
1. Predvajajte jaslice in jih razložite otrokom ter tam molite in podoživljajte prizor. V naših srcih in dneh naredite prostor za Gospoda. Naj bo praznik veselja, sprejemanja Gospoda v jaslih in v naših srcih. Udeležite se Sveta maša. Prejem zakramenta Izpoved.
"Vsak Krščanska družinalahko, tako kot sta to storila Marija in Jožef, sprejmemo Jezusa, mu prisluhnemo, se z njim pogovarjamo, smo z njim, ga varujemo, z njim rastemo in tako izboljšujemo svet. V svojih srcih in dneh naredimo prostor za Gospoda."Papež Frančišek.
2. Božič ne sme biti praznik pretiranega potrošništva: darujte tistim, ki potrebujejo pomoč. Gre tudi za to, da družini in bližnjim namenimo čas in naklonjenost.
"Naj sveti božič nikoli ne bo praznik komercialnega potrošništva, videza, nekoristnih daril ali odvečnih odpadkov, ampak praznik veselja, sprejemanja Gospoda v jaslih in v srcu."Papež Frančišek.
3. Pomen božiča je praznik revščine Boga, ki se je izpraznil in sprejel naravo sužnja.
"To je pravi božič: praznik uboštva Boga, ki se je izpraznil in sprejel naravo sužnja; Boga, ki služi za mizo; Boga, ki se skriva pred intelektualci in modreci ter se razodeva malim, preprostim in revnim."Papež Frančišek
Bibliografija
- Odlomek iz Blagoslov božiča, splošna avdienca, 24. december 2006, Benedikt XVI.
- Intervju s p. Bernardom Estrado, profesorjem na Papeški univerzi Svetega križa.
- Splošna avdienca, 19. december 2004, Sveti Janez Pavel II.
- Duh liturgije, Vatikan, 18. december 2007. Benedikt XVI.
- Nasvet papeža Frančiška, kako bolje preživeti božič, december 2014.
- Homilija, 24. december 2016, papež Frančišek.
- Katekizem katoliške Cerkve, 463, 522-524.
- Furrow, 62, Saint Josemaría Escrivá de Balaguer.
- Kristus je tisti, ki gre mimo, 22, Sveti Josemaría Escrivá de Balaguer.
- Nikejsko-Konstantinopolitska veroizpoved.
