Fundacija CARF in izziv semeniške formacije

Fundacija CARF je od svoje ustanovitve leta 1989 delovala kot vez med tisoči dobrotnikov, ki so pripravljeni finančno prispevati s študijskimi podporami in štipendijami, da bi duhovniki in semeniščniki z vsega sveta dobili solidno teološko, človeško in duhovno pripravo.

Več kot 800 škofov iz 131 držav želi, da bi nekateri njihovi duhovniki in semeniščniki študirali na Papeški univerzi Svetega križa v Rimu ali na fakultetah za cerkvene študije Navarrske univerze v Pamploni. Ti pa svojo človeško in duhovno formacijo dokončajo na mednarodnih cerkvenih kolegijih Sapientiae (Rim) in Bidasoa (Pamplona). Da bi to lahko izvajali usposabljanje zaprosijo tudi za študijske štipendije za svoje kandidate.

Zahvaljujoč dobrotnikom in donatorjem, kot ste vi, fundacija CARF izpolni večino prošenj, vendar potrebe naraščajo in želimo, da bi bile vse prošnje izpolnjene.

18.000 evrov je znesek, ki ga kandidat potrebuje za enoletno bivanje, študij in usposabljanje na univerzah v Rimu ali Pamploni. Najpotrebnejše škofije na svetu za svoje kandidate zahtevajo polno štipendijo. V vseh primerih škofija krije manjši del stroškov usposabljanja semeniščnika v njegovi matični državi, kar je znamenje njene zavezanosti k čim boljši uporabi pomoči v prihodnosti.

Približno vsako študijsko leto fundacija CARF pomaga z neposrednimi in posrednimi štipendijami: 400 semeniščnikom, 1 120 škofijskim duhovnikom in 80 članom verskih ustanov.

Vsaka polna štipendija, ki jo podeljuje fundacija, se lahko razdeli na naslednji način:

• 11.000 €, prehrana in nastanitev.
• 2.700 €, šolnina in pristojbine.
• 800 €, dodatek za človeško in duhovno formacijo.
• 3.500 €, dodatki za akademsko usposabljanje.

Osebni stroški gredo vedno v breme študenta ali škofije.

Centralni statistični urad Cerkve je poskrbel za izdajo Papeškega letnika 2022 in Cerkvenega statističnega letnika 2020, ki sta izšla v preteklih dneh.
Zbrali so podatke za dvoletno obdobje 2019-2020, ki nam omogočajo pregled številčne realnosti Katoliške cerkve v različnih državah in na različnih celinah ter izluščijo nekatere novosti, povezane z življenjem Cerkve v današnjem svetu.

Prisotnost katoličanov se na globalni ravni ne spreminja, spremeni pa se, če analiziramo število katoličanov na različnih celinah. To potrjuje največje povečanje na afriški celini in relativno povečanje v Aziji. Po drugi strani pa je v Evropi v zadnjih letih opaziti stalen upad. Amerika in Oceanija ostajata glede na celotno svetovno število stabilni.

Analizirani podatki o duhovnikih v vseh cerkvenih okrožjih katoliškega sveta, tako škofijskih kot redovnih, kažejo na upadanje števila duhovnikov. Konec leta 2020 je bilo na svetu 410.219 duhovnikov, kar je 4.117 duhovnikov manj kot leto prej. Le v Afriki in Aziji se je število duhovnikov znatno povečalo, saj sta v obravnavanem dveletnem obdobju skupaj prispevali + 1.782 duhovnikov v svetu.

Opazimo lahko očitno neravnovesje med številom katoličanov in duhovnikov v svetu, kar ima za posledico zelo veliko splošno pastoralno breme.

Glede semeniščnikov

Število kandidatov za duhovništvo se je po vsem svetu povečalo s 114.058 v letu 2019 na 111.855 v letu 2020. Trend večjega števila semeniščnikov, ki ga opažamo v svetovnem seštevku med letoma 2019 in 2020, zadeva vse celine, razen Afrike, kjer se je število semeniščnikov povečalo za 2,8%. Z 32.721 na 33.628 semeniščnikov.

Upadi v duhovniški poklici so znatne zlasti v Evropi (-4,3%), čeprav so vidne tudi v Ameriki (-4,2%) in Aziji (-3,5%).

Odstotna porazdelitev semeniščnikov po kontinentih kaže rahle spremembe v dveletnem obdobju. Afrika in Azija sta v letu 2019 prispevali 58,3% vseh svetovnih semeniščnikov, v letu 2020 pa se njun delež poveča na 59,3%. V Oceaniji je opaziti nekaj negativnih prilagoditev. Za obe Ameriki in Evropo kot celoto je značilno, da se njun delež zmanjšuje. Ameriški in evropski semeniščniki so predstavljali skoraj 41% vseh semeniščnikov, leto pozneje pa se njihov delež zmanjša na 39,9%.

Rojstvo duhovniških poklicev v Afriki in Aziji je stalnica, ki jo beležimo v zadnjih letih. Ti prihodnji duhovniki bodo podpirali in krepili evropske in ameriške Cerkve. Ti podatki nam pomagajo, da dobimo pravi občutek odgovornosti, ki jo imamo kot katoličani, saj je pomembno, da za vsak nov poklic skrbimo z največjo pozornostjo. Podpora škofijam pri formaciji semeniščnikov, zlasti tistih na najbolj prikrajšanih celinah.

Papeška univerza Santa Cruz in njen odnos s fundacijo CARF

Akademske dejavnosti na PUSC so se začele leta 1984 pod imenom Centro Accademico Romano della Santa CroceUniverza, ki jo je Sveti oče ustanovil kot "papeško", je bila začetnica sedanje univerze. Janez Pavel II. 9. januarja 1990.

Spletna stran Papeška univerza Svetega križa Trenutno jo sestavljajo fakultete za teologijo, kanonsko pravo, filozofijo in institucionalno družbeno komunikacijo, njen bistveni del pa je tudi Visoki inštitut za verske vede Apolinarija.

Fundacija CARF in njena zavezanost usposabljanju

Na stotine škofov z vsega sveta se na univerzo obrne s prošnjo za študijske štipendije, fundacija CARF pa je odgovorna za pridobivanje sredstev za pošiljanje škofijskih duhovnikov, semeniščnikov in redovnikov na študij v njene učilnice. Cilj Fundacija CARFod leta 1989 je tem mladim omogočiti poglobljeno znanstveno in duhovno izobraževanje na PSUC.

Posebno poslanstvo Papeške univerze Svetega križa je poglobiti intelektualno vsebino in antropološko bogastvo vere ter hkrati vzpostaviti dialog s sodobno kulturo.

Papeška univerza v Santa Cruzu - izobraževanje, odprto za svet

Spletna stran Santa Croce je po eni strani značilna njena odprtost v svet in dialog s posvetno kulturo. Tako pri poučevanju kot pri raziskovanju se pozorno ozira na probleme sveta in se zaveda, da lahko s pomočjo svetih ved prispeva k iskanju resnice.

Predmet študija so predmeti, kot so antropologija, družbeni nauk in obramba življenja. Poleg tega je velika večina profesorjev na Papeški univerzi Svetega križa pridobila civilne akademske nazive na različnih področjih znanja, kar olajšuje ta dialog.

Po želji blaženega Alvara del Portilla so akademske dejavnosti odprte za znanstvenike in intelektualce na znanstvenem, filozofskem, gospodarskem in družbenem področju ter zagotavljajo potrebne elemente za resnični dialog vere s svetom.

Med glavnimi duhovnimi dediščinami, ki jih je prejel Sveti Josemaría Escrivá je nedvomno poziv k gojenju globoke enotnosti življenja. Ta se ne kaže le v ustrezni skladnosti med besedami in dejanji, ampak tudi v harmoniji, ki mora obstajati med strokovno in intelektualno formacijo na eni strani ter duhovno in teološko formacijo na drugi.

Ker je za fundacijo CARF pomembno, da imajo semeniščniki in duhovniki dostop do usposabljanja na Papeški univerzi Svetega križa.

Prvič zato, ker je Rim zibelka krščanstva! Pred nekaj leti je papež Benedikt XVI, V nagovoru študentom rimskih univerz je dejal, da "možnost študija v Rimu, sedežu Petrovega naslednika in s tem Petrove službe, pomaga krepiti občutek pripadnosti Cerkvi in zavezanost zvestobi univerzalnemu papeževemu učiteljstvu".

Občutek povezanosti s celotno Cerkvijo, ki se krepi v večnem mestu, je pomemben tudi med formacijo v Rimu. Sprehod po ulicah, po katerih je hodilo toliko svetih žensk in moških, je impresiven in spodbuden za vsakega izmed nas. K temu je treba dodati še en dejavnik: v Rimu se dotaknemo univerzalnosti Cerkve. Vidiš, govoriš, živiš s katoličani z vsega sveta: z ljudmi iz zelo različnih kultur, tradicij, ras, ki pa so si hkrati zelo blizu, ker verjamejo v Jezusa Kristusa, ga oznanjajo in ljubijo. Odkrivanje tega vam odpre veliko obzorje v vašem notranjem življenju: pripadnost veliki Božji družini.

Zato je Papeška univerza v Santa Cruzu ustanova, ki je odprta za svet in izvaja usposabljanje Cilj je omogočiti študentom, da pomagajo moškim in ženskam v svoji državi, da se srečajo z Bogom prav v časovnih razmerah. Večina vernikov so državljani, ki morajo biti deležni formacije, ki jim bo omogočila biti svetniki v vsakdanjem življenju.

Letni obisk dobrotnikov fundacije CARF v centru PUSC v Rimu

Fundacija vsako leto organizira dan srečanj in usposabljanja v Rimu, kjer imajo dobrotniki in prijatelji priložnost spoznati študente, ki jih podpirajo, se z njimi pogovarjati in kositi ter obiskati PUSC in se udeležiti nekaterih predavanj učiteljev ali osebnosti, ki delujejo na akademskem, kulturnem ali komunikacijskem področju.

Udeleženci izvedejo pravi romanje v Rim Obisk mednarodnega semenišča Sedes Sapientiae, Tiberinskega duhovniškega kolegija, izkopavanja vatikanske nekropole skupaj z nekaterimi študenti univerze ter avdienca in molitev Angelovo češčenje s papežem Frančiškom.

Med potovanjem lahko dobrotniki spoznajo, zakaj je Papeška univerza Svetega križa edinstvena med vsemi drugimi papeškimi univerzami. Poleg treh glavnih fakultet PUSC podpira tudi Inštitut za verske študije in več raziskovalnih centrov. V današnjem času je to težak izziv, ki pa mu namenja vse svoje napore, da bi z izobraževanjem lahko prispevala tudi k evangelizaciji in širjenju Kristusovega sporočila.

Po koncu LentV velikem tednu se spominjamo Gospodovega križanja, smrti in vstajenja. Vsa zgodovina odrešenja se vrti okoli teh svetih dni. To so dnevi, ko Jezusa spremljamo z molitvijo in pokoro. Vse to vodi do velike noči, kjer Kristus s svojim vstajenjem potrdi, da je premagal smrt in da njegovo srce hrepeni po tem, da bi se veselilo človeka vso večnost. V tem članku bomo pregledali, kako živeti veliki teden.

Če želimo dobro preživeti veliki teden, moramo Boga postaviti v središče svojega življenja in ga spremljati pri vsakem praznovanju tega liturgičnega obdobja, ki se začne na cvetno nedeljo in konča na velikonočno nedeljo.

Cvetna nedelja

"Ta prag velikega tedna, ki je tako blizu trenutku, ko se je na Kalvariji dovršilo odrešenje vsega človeštva, se mi zdi še posebej primeren čas, da ti in jaz razmislimo, na kakšen način nas je Jezus, naš Gospod, rešil; da premišljujemo o njegovi ljubezni - resnično neizrekljivi - do ubogih bitij, oblikovanih iz gline zemlje." - Kako preživeti veliki teden. Josemaría, Božji prijatelji, št. 110.

Spletna stran Cvetna nedelja Spominjamo se Jezusovega zmagoslavnega vstopa v Jeruzalem, kjer ga vsi ljudje s pesmijo in palmovimi vejami slavijo kot kralja. Veje nas spominjajo na zavezo med Bogom in njegovim ljudstvom, potrjeno v Kristusu.

V današnji liturgiji beremo te besede globokega veselja: "sinovi Hebrejcev, ki so nosili oljčne vejice, so šli naproti Gospodu in vzklikali ter govorili: Slava na višavah".

Veliki četrtek

"Naš Gospod Jezus Kristus, kot da vsi drugi dokazi njegovega usmiljenja ne bi bili dovolj, uvaja evharistijo, da bi nam bil vedno blizu in - kolikor lahko razumemo - ker ga je gnala njegova ljubezen, ker on, ki mu ničesar ne manjka, ne želi biti brez nas. Trojica se je zaljubila v človeka". Kako živeti veliki teden - Josemaría, Kristus gre mimo, št. 84.

Velikonočni triduum se začne s sveto mašo Gospodove večerje. Rdeča nit celotnega praznovanja je Kristusova velikonočna skrivnost. Večerja, pri kateri je Jezus, preden se je izročil v smrt, Cerkvi zaupal oporoko svoje ljubezni in uvedel Evharistija in duhovništvo.  Ko je Jezus končal, je šel moliti na Oljski vrt, kjer so ga pozneje aretirali.

Zjutraj se škofje zberejo z duhovniki iz svojih škofij in blagoslovijo sveta olja. Umivanje nog poteka med sveto mašo pri Gospodovi večerji.

Veliki petek

"Ko bomo občudovali in resnično ljubili Jezusovo presveto človeškost, bomo odkrivali eno za drugo njegove rane (...) V vsako od teh najsvetejših ran bomo morali vstopiti: očistiti se, veseliti se te odrešujoče krvi, okrepiti se. Šli bomo kot golobi, ki se po Svetem pismu v uri nevihte zatečejo v skalne luknje. V tem zavetju se skrijemo, da bi našli Kristusovo bližino." Kako živeti veliki teden - Sveti Josemaría, Božji prijatelji, št. 302.

Na veliki petek dosežemo vrhunec Ljubezni, Ljubezni, ki želi objeti vse in nikogar ne izključi z absolutnim darovanjem samega sebe. Na ta dan spremljamo Kristusa in se spominjamo trpljenja: od Jezusove agonije na Oljskem vrtu do bičanja, kronanja s trnjem in smrti na križu. Spominjamo se ga s slovesnim križevim potom in obredom češčenja križa.

Liturgija nas uči, kako na veliki petek doživeti veliki teden. Začne se s poklonom duhovnikinamesto običajnega začetnega poljuba. To je gesta posebnega čaščenja oltarja, ki je gol, brez vsega, in spominja na Križanega v uri trpljenja. Tišino prekine nežna molitev, v kateri duhovnik prosi za Božje usmiljenje: "Reminiscere miserationum tuarum, Domine" in prosi Očeta za večno varstvo, ki nam ga je Sin pridobil s svojo krvjo.

Velika sobota in velikonočna vigilija

"Delo naše odrešitve je bilo opravljeno. Zdaj smo Božji otroci, ker je Jezus umrl za nas in nas je s svojo smrtjo odkupil." Kako doživeti veliki teden Josemaría, križev pot, XIV postaja.

Kako doživljamo veliki teden na veliko soboto? To je dan tišine v Cerkvi: Kristus leži v grobu in Cerkev z občudovanjem premišljuje, kaj je Gospod storil za nas. Vendar to ni žalosten dan. Gospod je premagal hudiča in greh, čez nekaj ur pa bo s svojim slavnim vstajenjem premagal tudi smrt. "Čez nekaj časa me ne boste več videli, čez nekaj časa pa me boste spet videli." Jn 16,16. Tako je Gospod rekel apostolom na predvečer svojega trpljenja. Na ta dan se ljubezen ne obotavlja, tako kot Marija molči in čaka. Ljubezen čaka v zaupanju v Gospodovo besedo, dokler Kristus na velikonočni dan ne vstane sijajen.

Velikonočna vigilija na veliko soboto je najpomembnejše praznovanje velikega tedna, saj obeležuje vstajenje Jezusa Kristusa. Prehod iz teme v svetlobo se izraža z različnimi elementi: ognjem, svečo, vodo, kadilom, glasbo in zvonovi.

Svetloba sveče je znamenje Kristusa, luči sveta, ki izžareva in preplavi vse. Ogenj je Sveti Duh, ki ga je Kristus prižgal v srcih vernikov. Voda pomeni prehod v novo življenje v Kristusu, viru življenja. Velikonočna aleluja je himna romanja proti nebeškemu Jeruzalemu. Kruh in vino pri evharistiji sta obljuba nebeške pojedine.

Ko sodelujemo pri velikonočni vigiliji, spoznavamo, da je čas nov čas, odprt za dokončno današnje življenje slavnega Kristusa. To je novi dan, ki ga je odprl Gospod, dan, "ki ne pozna sončnega zahoda" (Rimski misal, velikonočna vigilija, velikonočna razglasitev).

Velikonočna nedelja

"Velikonočni čas je čas veselja, veselja, ki ni omejeno na ta čas liturgičnega leta, ampak je vedno prisotno v srcu kristjana. Kajti Kristus živi: Kristus ni lik, ki je preminil, ki je nekoč obstajal in nas nato zapustil ter nam zapustil čudovit spomin in zgled." Kako doživeti veliki teden Josemaría, Homilija Kristus, navzoč v kristjanih.

Ta dan je za katoličane najpomembnejši in najbolj vesel, saj je Jezus premagal smrt in nam podaril življenje. Kristus nam daje priložnost, da se rešimo, vstopimo v nebesa in živimo v Božji družbi. Velika noč je prehod iz smrti v življenje. Z velikonočno nedeljo se končuje velikonočni triduum in veliki teden ter začenja petdesetdnevno liturgično obdobje, imenovano velikonočna sezona, ki se konča z velikonočno nedeljo. Binkošti.

Kako preživeti veliki teden? Prosimo Boga, naj nas ta teden, ki se bo začel, napolni z novim upanjem in neomajno vero. Naj nas spremeni v Božje glasnike, ki bodo še eno leto oznanjali, da se Kristus, božanski Odrešenik, iz ljubezni daruje za svoje ljudstvo na križu.

Vrste nepovratnih sredstev, ki jih je mogoče dodeliti fundaciji CARF

Prizadevamo si, da se noben poklic ne bi izgubil in da bi semeniščniki, ko bodo posvečeni v duhovnike, pri svojem pastoralnem delu lahko posredovali vso prejeto svetlobo, znanost in nauk. Zahvaljujoč našim dobrotnikom pomagamo pri formaciji duhovnikov, širimo njihovo dobro ime ter molimo za njihovo zvestobo in za poklice.

Fundacija CARF lahko semeniščnikom pomaga na različne načine:

Donacija prek spleta

Hitro in varno lahko pomagate semeniščnikom, podpirate semenišče in financirate njihovo formacijo. Od koder koli, samo s svojo mobilno napravo, lahko z nekaj preprostimi koraki opravite donacijo. Izberite znesek, ki ga želite darovati, in ali želite darovati enkratno ali ponavljajočo se donacijo. Številni semeniščniki so odvisni od tega dejanja velikodušnosti, da lahko dokončajo svoj študij.

Podarite posodo Sacred Vessel Case

Z donacijo 600 evrov lahko pomagate semeniščnikom, ki bodo kmalu posvečeni, s kompletom za sveto posodo, ki vsebuje vse liturgični predmeti potrebno za podeljevanje zakramentov in obhajanje svete maše, kjer koli že je.

Za vas bo molil do konca svojega življenja, vi pa boste vedeli, kdo je in v kateri državi bo opravljal svoje pastoralno delo, da bi ga priporočili, naj bo svet in zvest svojemu poklicu.

Donacije v naravi

Semeniščnikom lahko pri njihovem oblikovanju pomagate tudi z donacijami v naravi. Donacije v naravi so tiste, pri katerih dobrotnik namesto denarja prispeva določene dobrine: nakit, ure, umetniška dela ...

Večinoma gre za dragocena sredstva, za katera darovalec že ve, da jih ne bo užival, in meni, da bodo bolj koristna, če bo z njimi podprl plemenit namen. Blago bo strokovno ocenjeno in ko bo prodano na dražbi, bo denar, ki ga bo prineslo za podporo poklicanosti semeniščnikov, odbit od davka.

Podarite zapuščine in oporoke

To oporočno razpolaganje je postopek, ki je ugoden za neprofitno institucijo, kot je fundacija CARF. Vaš zapuščina solidarnosti je zaveza za prihodnost in način, kako ohraniti svoje življenjsko delo v drugih: še naprej podpirati semeniščnike in škofijske duhovnike na petih celinah. Da bi to storili, se morate le odločiti, da v obliki oporoke ali v okviru solidarnostne zapuščine želite pomagati semeniščnikom prek fundacije CARF.

Mednarodni seminarji, s katerimi sodeluje fundacija CARF

Blaženi Alvaro del Portillo je leta 1989 po navdihu in spodbudi svetega Janeza Pavla II. začel z delovanjem fundacije CARF, da bi pomagal semeniščnikom in škofijskim duhovnikom. Trenutno več kot 800 škofov s petih celin vsako leto zaprosi za mesta in študijske štipendije za svoje semeniščnike in duhovnike na Papeški univerzi Svetega križa v Rimu in na fakultetah za cerkvene študije Univerze v Navarri.

Fundacija CARF sodeluje z dvema mednarodnima semeniščema, dvema duhovniškima in tremi višjimi šolami, da lahko sprejmejo semeniščnike z vsega sveta, ki prihajajo v Evropo, da bi se pripravili na formacijo.

• Mednarodni seminar Sedes Sapientiae: ki ga je Sveti sedež leta 1991 postavil v Rimu. V njem lahko biva 85 semeniščnikov in njihovih vzgojiteljev. Zavzema prostore nekdanjega konservatorija svetega Paschala Baylona v Trastevere, v neposredni bližini cerkve svetega Petra in Papeške univerze. Podpora za semenišče.
• Mednarodni seminar BidasoaSveti sedež je center v Pamploni postavil leta 1988. V njem je prostora za 100 stanovalcev in deset formatorjev. Trenutno zaseda sodobno stavbo v Cizur Menor, v bližini kampusa Univerze v Navarri.
• Altomonte y Tiberino: duhovniški kolegiji, ki se nahajajo v Rimu. Imajo sodobne prostore in več kot sto mest za duhovnike, ki študirajo na Papeški univerzi Svetega križa.
• Echalar, Aralar in Albáizar: Univerza v Navarri ima v Pamploni številne študentske domove, ki skupaj s študentskim domom Los Tilos nudijo mesta za več kot 130 študentov, ki prihajajo z vsega sveta, da bi študirali na cerkvenih fakultetah Univerze v Navarri.

Bogu moramo biti hvaležni za duhovnike. Ne prenehajmo moliti zanje ali sodelovati pri njihovem služenju. Prosimo Gospoda, naj nam še naprej daje veliko dobrih duhovnikov, saj je dela veliko, poklicev pa malo. Začnimo pomagati klerikom in podpirati semenišča, da ne bo manjkalo duhovnikov, ki v Kristusovem imenu skrbijo za Božje ljudstvo.